Izvor slovenskih priimkov

Janez Keber

 

Ob koncu leta 2001 ugotavljam, da poteka že deset let, kar sem začel razlagati izvor slovenskih priimkov v reviji Slovenija. Začel sem leta 1992, in sicer v drugi številki takratnega 6. letnika Slovenije. V tem času sem neposredno ali posredno pojasnil izvor več kot 1700 priimkov. Samo spisek teh priimkov z navedbo letnice in številke Slovenije obsega skoraj osem polnih strani s po štirimi kolonami priimkov. Tak spisek si lahko vsak napravi sam, saj so izvlečki, tj. seznami priimkov, razloženih v vsaki številki Slovenije, dostopni na internetu v bibliografski bazi podatkov COBISS. Bralce pa naj spomnim, da je bil spisek do takrat obravnavanih priimkov objavljen v 2. številki 9. letnika Slovenije leta 1995. Ta spisek je obsegal blizu 400 priimkov.

Glede na tako obletnico bi bila najbrž umestna kratka retrospektiva mojega raziskovanja priimkov za Slovenijo. Prispevek o tem sem nameraval pripraviti kot referat na svetovni konferenci genealogov, ki je bil v začetku septembra 2001 v Ljubljani. Ker sem moral udeležbo na kongresu zaradi prezaposlenosti odpovedati, sem obljubil, da se bom rodoslovcem in bralcem Slovenije, ki so se tudi zavzemali za mojo udeležbo, oddolžil s tokratnim retrospektivnim prispevkom.

Preden preidem k priimkom in njihovi problematiki, se moram v zvezi z desetletnico zahvaliti dolgoletnemu uredniku Jožetu Prešernu, ki me je nagovoril k sodelovanju v reviji Slovenija, ter njegovemu nasledniku Branku Maksimoviču za njuno potrpežljivost pri občasnem čakanju na moje prispevke. Predvsem pa se zahvaljujem vsem bralcem za tako naklonjeno sprejemanje mojih razlag izvora priimkov, kar ves čas dokazujejo s številnimi pismi z željami po razlagi njihovih priimkov ali tudi z drugimi splošnimi vprašanji o priimkih in drugih imenih. Mnoga vprašanja, ki so bila povezana z genealogijo, so bila preusmerjena na Rodoslovno društvo Slovenije in upam, da so tam vsaj nekateri dobili prave odgovore ali napotke za nadaljnje iskanje svojih korenin v slovenskem prostoru. Glede na omenjeno število do zdaj obravnavanih priimkov sem ustregel številnim bralcem, opravičujem pa se tistim, ki še vedno ali tudi že zelo dolgo čakajo na odgovor. V letu 2002 bom dal prednost tem zaostalim odgovorom. Sicer pa mi uspeva večinoma že sproti odgovarjati na vprašanja. Tako bom tudi tokrat za uvod odgovoril na dve najnovejši želji, in sicer po razlagi priimkov Kacin in Gnezda.

O priimku Kacin sem pisal v 4. številki Slovenije leta 1996, in to v zvezi s priimki Ahačič, Hac, Hace, Hacin itd., ki izhajajo iz rojstnega imena Ahac oziroma Ahacij. Po eni razlagi naj bi priimek Kacin (1971 148; 1997 160) po zamenjavi začetnega H- s K- ustrezal priimku Hacin, enako še priimka Kac (1971 463; 1997 486), Kace (1997 11) priimkoma Hac, Hace. Verjetnejša pa je tudi že leta 1996 omenjena povezava priimkov Kac, Kace, Kacin z rojstnim imenom Kancijan ali Kacijan. Ti so nastali iz skrajšane oblike imena Kacijan: Kac + -e, Kac- + -in. Sufiksa -e in -in tu pomenita izpeljavo iz imena očeta. Iz imen Kancijan, Kacijan izhajajo tudi priimki Kacijan (1971 67; 1997 97), Koci (1971 55; 1997 55), Kocijančič (1971 148; 1997 214), Kocjan (1971 858; 1997 891), Kocjanc (1971 29; 1997 30), Kocjančič (1971 1391; 1997 1465).

Priimek Gnezda (1971 249; 1997 226; ZSSP: Kr Lo Lj Po Go I) z različico Gnjezda (1971 24; 1997 31; ZSSP: Ka Kš Lj Go I) izhaja verjetno prek vzdevka iz besede gnezdo ‘nest’. Priimka Gnezda in Gnjezda se pojavljata tudi na Hrvaškem, vendar sta precej bolj redka kot v Sloveniji. V poljščini se ustrezna priimka glasita Gniazdo (izpričan leta 1344) in Gniezda, iz njih pa izhajajo še priimki Gniazdek, Gniazdka, Gniazdko, Gniazdosz, Gniazdosza (gl. K. Rymut, Nazwiska Polaków, 123). V nemščini je priimkovna podstava Nest ‘gnezdo’ uporabljena za tvorbo priimkov Nestvogel, Nestling, Nestmann, Nestmeier, Nestlechner (gl. M. Gottschald, Deutsche Namenkunde, 4. izd. 1971, str. 445).

Z imenom Gnezd, Gnezda sta v Sloveniji poimenovana dva zaselka (gl. Atlas Slovenije 123/A3, 122/B3), ki lahko izhajata iz imena prvotnega prebivalca. Možno je tudi obratno, tj. da priimki izhajajo iz imen zaselkov. Na medsebojno povezanost nedvomno kaže tudi enak areal zaselkov in dela priimkov po ZSSP (Lo Po I Go).

Po razlagi izvora priimkov Kacin in Gnezda prehajam na nekatere teme, s katerimi sem se srečeval pri dosedanjem razlaganju izvora priimkov v Sloveniji.

Pri raziskovanju priimkov se prej ali slej pojavi vprašanje izumiranja priimkov. Ti so tesno povezani z umiranjem njihovih nosilcev, z izumiranjem družin, rodbin, rodov. Vse to je povezano tudi z rodnostjo v posameznih družinah, s premajhnim moškim potomstvom, z boleznimi, naravnimi katastrofami, vojnami, a tudi z izseljevanjem. Izseljevanje je brez dvoma vplivalo na to, da se je število nosilcev posameznih priimkov v Sloveniji precej zmanjšalo ali so posamezni priimki tudi izumrli. Toliko prej so zaradi redkosti lahko izumrli v tujini in tudi zato, ker so jih v novem okolju pogosto spremenili njihovi nosilci sami ali drugi. O spreminjanju priimkov v novem tujem okolju sem v svojih prispevkih nekajkrat razpravljal z bralci revije Slovenija. Prav majhno število ali celo unikatnost pa je eden od glavnih vzrokov za izumiranje priimkov. To dejstvo se kaže že pri nastajanju priimkov. Če so bile nekatere priimkovne podstave na voljo v mnogih okoljih, so iz njih nastali številni priimki, ki so praviloma imuni pred izumiranjem. Če pa so priimki nastali v zelo ozkem okolju ali iz zelo redkih priimkovnih podstav, potem so praviloma maloštevilni in jim zato prej grozi izumrtje. Nazoren primer so tako že izvorno zelo redki priimki iz ženskih imen. Ti so v nasprotju z običajnim nastajanjem iz imen očetov nastali v primerih, ko je žena rodila otroka postumno in je bil ta poimenovan po njej. Možni so še kake druge izredne okoliščine, v vsakem primeru pa so bili taki priimki zelo redki. Če npr. prelistamo kak urbar, bomo komaj našli kak primer za vzorec. Tako je npr. v primorskih urbarjih priimek Katerintschicz: urbar za Vipavo 1499 Gregor Katerintschicz. Priimek Katerinčič izhaja iz imena matere Katarina. Zaradi redkosti take tvorbe je priimek izumrl, saj ni omenjen niti v ZSSP. V urbarjih freisinške škofije je priimek Agnesitz omenjen pri imenih Ierne, Matko, Wlass, npr. urbar loškega gospostva 1501: Ierne Agnesitz, kmet v Dolenčicah; Matko Agnesitz, kmet v Podobenem; Wlass Agnesitz, kmet na Volči. Priimek Agnesitz je nastal iz ženskega imena Agneza po znanem vzorcu *Agnez- + -ič = Agnezič, tj. ‘sin Agneze’. Priimka Agnezič danes ni več, obstaja pa priimek Nežič (1971 109; 1997 85), ki je lahko po enakem vzorcu nastal iz imena Neža, skrajšani obliki imena Agneza. Možna pa je tudi direktna pretvorba s skrajšanjem iz priimka Agnezič ali Agnežič.

Priimki v Sloveniji pa izumirajo skoraj vsakodnevno in tako bo tudi v prihodnosti. To lahko zanesljivo predvidevamo iz dejstva, da je v Sloveniji od blizu 70.000 primkov kar okrog 31.000 unikatnih, tj. z enim samim nosilcem. Ker vsaj polovica od teh verjetno ne bo imela potomcev, ki bi ohranjali unikatne priimke, bo čez nekaj desetletij v Sloveniji vsaj 15.000 priimkov manj, kot jih je danes. To pa je vsekakor domneva, ob kateri bi se tudi v povezavi z zmanjševanjem rodnosti morali zamisliti vsi, ki so odgovorni za obstoj maloštevilnega slovenskega naroda.

Razen izumiranja pa so priimki tudi spreminjali ali še vedno spreminjajo svojo obliko. Nekoč je bila to posledica bolj ali manj natančnih vpisov tujih uradnikov v matične knjige ali druge dokumente, dandanes pa se to dogaja po volji oziroma želji samih nosilcev priimkov. Zanimiv v tem oziru je vsem Slovencem znani priimek Prešeren. Izvor tega priimka sem v Sloveniji že pojasnil (gl. Slovenija 1995, št. 4). Primerjava starejših in najnovejših statističnih podatkov pa odkriva nekaj zanimivih ugotovitev. Pogostost priimka Prešeren in različic dokazujejo podatki Centralnega registra prebivalcev Republike Slovenije: Prešeren (leta 2000: 372 oseb, tj. 195 moških in 177 ženskih), Prešern (2000: 228 oseb, tj. 130 moških in 98 ženskih). Skupno je torej v Sloveniji po najnovejših podatkih 600 Prešernov. Po drugi svetovni vojni je obstajala še različica Preširen, kar dokazujejo statistični podatki konec leta 1997 (5 oseb), vendar njena odsotnost konec leta 2000 dokazuje, da so redki nosilci priimka Preširen ali pomrli ali se preimenovali v Prešeren ali Prešern. Zanimiva je še primerjava z letom 1971: Prešeren (397 oseb), Prešern (106 oseb). Ta kaže, da je število vseh Prešernov do leta 2000 zelo poraslo. To velja za različico Prešern, ki se je več kot podvojila, medtem ko je različica Prešeren celo rahlo upadla. Domnevamo lahko, da se je kar precej nosilcev priimka Prešeren preimenovalo v Prešern, in sicer morda tudi zaradi razlikovanja od slavnega pesnika Franceta Prešerna.

Podobnih primerov bi lahko v obsežnem fondu priimkov v Sloveniji našli še veliko. Imenoslovno in izvorno gre pri naštetih oblikah ali različicah priimka Prešeren za en priimek, uradno pa za različne priimke, ki se medsebojno ne smejo zamenjevati. Lahko pa jih dajo njihovi nosilci uradno spremeniti ali zamenjati, za kar danes ni kakšnih posebnih omejitev. Pri tem jezikovna oziroma slovnična pravilnost, narečnost v primerjavi s knjižnim ni pomembna. Statistični podatki kažejo, da je frekvenca nekaterih narečnih ali nepravilnih oblik večja kot ustreznih knjižnih, npr. Krajnc (1971 5574; 1997 5918) : Kranjc (1971 1776; 1997 1880) : Kranjec (1971 827; 1997 960); Horvat (1971 9323; 1997 10393) : Hrobat (1971 95; 1997 98) : Hrovat (1971 1832; 1997 2094) : Hrvacki (1971 11; 1997 16) : Hrvat (1971 38; 1997 42) : Hrvatin (1971 857; 1997 790) : Krobat (1997 55), Zajc (1971 2660; 1997 2445) : Zavec (1971 517; 1997 516) : Zajec (1971 466; 1997 819), Vovk (1971 1387; 1997 1307) : Volk (1971 1083; 1997 1152), Erjavc (1997 105) : Erjavec (1971 1653; 1997 1842) : Rijavec (1971 770; 1997 752) : Rjavec (1971 57; 1997 42), Lesjak (1971 1595; 1997 1733) : Lisjak (1971 335; 1997 437), Lesica (1971 34; 1997 41) : Lisica (1971 manj kot 10; 1997 15), Pajk (1971 721; 1997 701) : Pajenk (1971 61; 1997 86), Pajek (1971 232; 1997 349), Ftičar (1971 88; 1997 90) : Ptičar (1971 34; 1997 43), Ščurk (1971 43; 1997 32) : Ščurek (1971 24; 1997 36).

Našteti primeri so dovolj zgovorni, da ne potrebujejo širšega komentarja. V nekaterih primerih, podobno kot v zgoraj omenjem priimku Prešeren, so se frekvenčna razmerja v navajanih slabih treh desetletjih precej spremenila ali celo obrnila, kot npr. pri priimkih Ščurk in Ščurek. V tem oziru so zelo zanimivi tudi priimki, ki imajo v svoji glasovni sestavi polglasnik + r, ki se piše z er ali samo z r, npr.: Brglez (1971 902; 1997 881): Berglez (1971 291; 1997 375), Krt (1971 175; 1997 ): Kert (1971 150; 1997 ), Mrzel (1971 93; 1997 85) : Mrzelj (1971 58; 1997 50) : Merzel (1971 61; 1997 92) : Merzelj (1971 24; 1997 35), Škrjanc (1971 501; 1997 293), Škrjanec (1971 294; 1997 487) : Škerjanc (1971 318; 1997 319), Škerjanec (1971 129; 1997 219), Vrhovec (1971 519; 1997 564) : Verhovec (1971 17; 1997 61). Takih priimkovnih dvojic je zelo veliko, frekvenčna razmerja med njimi pa niso ustaljena, ampak se lahko spreminjajo v prid obliki na er ali r in obratno. V tujih zapisih slovenskih imen se običajno pojavlja pisava z er tudi zaradi lažje izgovarjave. Podobna pisana slika je še pri priimkih na -ar in -er tipa Kramar (1971 1101; 1997 1098) : Kramer (1971 449; 1997 489), Šuštar (1971 928; 1997 1005): Šušter (1971 66; 1997 20), Tišlar (1971 26; 1997 30): Tišler (1971 347; 1997 334), Žnidar (1971 759; 1997 763): Žnider (1971 84; 1997 93). V teh primerih se nemški -er običajno sloveni z -ar, statistika pa kljub temu večkrat pokaže, da je nemški sufiks pogostejši.

Za konec kratke retrospektive svojega raziskovanja priimkov bi nekaj zapisal še o izvirnosti priimkov v Sloveniji. V primerjavi z rojstnimi imeni so priimki v Sloveniji izvirno slovenski v zelo velikem odstotku. To velja zlasti za dve kategoriji priimkov, tj. priimkov, ki so nastali iz krajevnih ali ledinskih imen, in priimkov, ki so nastali iz prvotnih vzdevkov. K zadnji kategoriji bi lahko dodali tudi priimke, ki so nastali iz staroslovenskih osebnih imen, ki so bila po pokristjanjenju kot poganska izrinjena iz rabe. V procesu nastajanja priimkov pa so bila ta imena še v zavesti ljudi in so bila tako kot druga krščanska imena uporabljena v tem procesu. Za slovenske imamo lahko tudi večino priimkov, ki so nastali iz izvorno tujih krščanskih imen, saj so bila v procesu nastajanja mnoga tako preoblikovana, da je njihovo prvotno obliko včasih težko prepoznati. Tak priimek je npr. Špelič, ki ga je skoraj nemogoče povezati z imenom Elizabeta. To seveda velja že za ime Špela, iz katere je tvorjen priimek Špelič. Nasploh je treba reči, da je tvorbena in preoblikovalna sposobnost slovenskega jezika prišla do izraza prav pri nastajanju priimkov. Ob slovenskih sufiksih se tuje enozložne imenske sestavine komaj še prepoznajo kot neslovenske, kar je seveda tudi posledica adaptacije izvorno tujih krščanskih imen v slovenskem etničnem prostoru.

Zanimiva in pomembna kategorija priimkov je nastala iz poklicnih in drugih nazivov in naslovov. Med temi je precej priimkov nemškega izvora. V času nastajanja priimkov so bili pri nas v rabi mnogi poklicni nazivi, prevzeti iz nemščine. Kot taki so prek vzdevkov prišli v slovenski priimkovni fond, čeprav so bili njihovi nosilci večinoma slovenski. Tako v priimkih prepoznamo večino nekdanjih poklicev ali funkcij, npr. Arbajter, Cvelbar, Hafner, Majer, Miler, Maurer, Šuštar, Žnidar. Nekateri od teh so dobili tudi slovenske ustreznike, npr. Delavec, Dvanajšek, Lončar, Mlinar, Zidar. Vsekakor pa so ti priimki kulturnozgodovinsko zelo pomembni in zaslužijo vso pozornost imenoslovcev in drugih raziskovalcev zgodovine slovenskega naroda.

S tem končujem svoj kratek pogled na desetletje svojega raziskovanja priimkov v Sloveniji, ki je bilo tudi zame zelo poučno in mi je dalo številne vzpodbude za nadaljnje raziskovanje.