Emigranti v moji rodoslovni zbirki

Leon Drame

Pred leti sem se začel ukvarjati z rodoslovnimi raziskavami. Raziskovanje lastnega sorodstva sem kmalu razširil na sistematično popisovanje vseh oseb, ki so v določenem obdobju živele na nekem področju. Pri tem delu se mi je do sedaj v računalniški rodoslovni evidenci nabralo okrog 65.000 oseb. Večina podatkov se nanaša na osebe, ki so bile najdene v različnih arhivskih virih za področje dela Notranjske, zlasti za kraje: Vrhnika, Logatec, Cerknica, Stari trg, Slavina, Hrenovice, Košana, Vreme, Vipava, Senožeče in Trnovo pri Ilirski Bistrici. Od teh so za obdobje od 1880 do 2001 skoraj v celoti obdelana območja za kraje Cerknica, Rakek, Begunje, Unec, Planina, Sveti Vid nad Cerknico in Grahovo. Na to jedro podatkov se navezujejo tisti, ki segajo časovno in ozemeljsko v številna druga področja. Večina, vsaj 90% jih je iz Notranjske.

Pri vnašanju podatkov o osebah sem skušal osnovne rodoslovne podatke dopolnjevati z ostalimi razpoložljivimi podatki. Zato lahko moja zbirka podatkov služi ne le za rodoslovne namene, temveč je dobra podatkovna baza za marsikatere druge raziskave in analize. Ena od teh je ugotavljanje in analiza pojava izseljenstva na obravnavanem področju.

Migracijo sem ugotovil pri 10% oseb iz celotne zbirke. Večina je poročnih migracij, tem sledijo zaposlitvene. Večina teh je notranjih migracij. Za okrog 700 oseb lahko ugotavljam trajno odselitev iz obravnavanega področja in izven državnih meja. Za 527 oseb je znano, da so se izselile v ZDA. To skupino bom tule nekoliko podrobneje predstavil.

Informacijo o tem, da je nekdo trajno zapustil domači kraj, sem dobival iz različnih virov, največ iz zapiskov v matičnih evidencah, pa tudi drugod.

Sodim, da je bil vzrok za to odločitev pri večini slabo socialno in premoženjsko stanje, prenaseljenost, nesoglasja v družini ali soseski, izogib služenju vojaščine in avanturizem.

V obdobju 1880 do 1914 je bila prodana vsaka deseta kmetija zaradi izselitve cele družine v Ameriko. Od teh se jih le malo vrne nazaj.

Nemalokrat odide le gospodar, včasih tudi zaradi nevzdržnih razmer v družini. Taki se pogosto vrnejo, ko si finančno opomorejo. Večkrat opažamo, da si odhodi v neki družini sledijo v enakomernem zaporedju. Na primer: Anton 1901, France 1903, Jožef 1904, Marija 1906 itd. Le malo se jih vrne. O njihovi usodi se nekaj izve iz pisem, včasih iz obvestilu o poroki ali iz osmrtnic.

Z analizo omenjenih podatkov lahko podam naslednje grafične prikaze.

Slika 1.Obravnavano ozemlje

 

Slika 2 Prikaz izseljevanja v ZDA po letih

Iz prikaza vidimo, da se je nekaj posameznikov ali družin izselilo že leta 1884. Po začasnem premoru, začne pojav naraščati. Višek doseže v letu 1904, nato začne do leta 1907 upadati zaradi gospodarske krize. Kasneje izseljevanje spet narašča in doseže nov višek leta 1911, nakar upada in predvsem usahne med prvo svetovno vojno. Po vojni se zopet prične odseljevanje, vendar v meni dostopnih virih o tem ni več natančne evidence.

Slika 3 Cilji izseljevanja

Za največjo populacijo, ki je odšla v ZDA, vemo podrobneje, da so se izseljenci največ zaposlovali v rudnikih premoga v Pensilvaniji in največ v Johnstown. Tisti, ki se niso vrnili, so se kasneje razselili po celih Združenih državah. V Braziliji so delali na plantažah kave, kjer so nadomeščali sužnje, ki so medtem postali svobodni. Mnogi so zaradi težkih podnebnih razmer prezgodaj umrli. Večina se jih je s pičlim zaslužkov vrnila. Nekateri so šli iz Brazilije v USA. V Avstrijo, ki je bila nekoč enotna država, so šli v glavnem na Dunaj, Gradec in Linz. Na Hrvaško so šli delat v Slavonske gozdove, sledi Reka, Pula in Zagreb. Večina se iz mest ni več vrnila. V Egipt so šle ženske iz Košanskega običajno služit kot dojilje in vzgojiteljice. V Argentino so odhajali v glavnem iz južnega Notranjske, ki je bila pod Italijo in se jih večina ni vrnila. Tisti, ki so se izselili v času skupne države Jugoslavije, so se naseljevali v Banatu. Od teh so se skoraj vsi Notranjci vrnili. V Avstralijo so emigrirali v mesta Perth, Gelong, Melburne in Sidney. Le peščica teh so se kot upokojenci vrnili.Med obema vojnama je bilo močno tudi izseljevanje v Francijo, kamor so odhajali delat v gozdove in rudnike.

V Kanado se je preselilo nekaj Slovencev predvsem v Toronto, kjer še vedno ohranjajo slovenski jezik in kulturo.

Na Madžarsko so odhajali v Budimpešto in Peč.

Najbolj zanimiv center, kjer je odšlo največ Slovencev je bil zagotovo Trst, ki je bil naš do prve vojne, kasneje je bilo bližnje pristanišče odskočna deska za potovanje čez veliko lužo.

Za dve ženski sem v status animarum prebral, da sta se v Trstu ukvarjali z najstarejšo obrtjo.

Nenazadnje moramo omeniti še glavno mesto Slovenije, Ljubljano, kjer je verjetno največ preseljenih Notranjcev, več jih je verjetno le v ZDA.

K družini so se največkrat vračali očetje, pa tudi samski moški. Poročeni moški in ženske, ki so si ustvarili družine se le redko vrnejo za vedno. V primeru mešanega zakona, kjer en zakonec ni Slovenec se vrnejo le, če zakonec umre.

Za šalo omenjam prigodo »profesorja«, ki se vrne iz Nemčije sredi noči in ga mati vprašajo kdo je. Ta odgovori »jaz, Anton«, mati pa »kako si prišel«, on »pa z vlakom«, mati pa »o moj Bog, kam ga bomo dali«. Mati so mislili, da je vlak njegov, saj so se vsi zdomci vračali z avtomobili, ki so jih zaslužili v tujini.

V zbirki sta tudi dva primera, kjer je bil oče več kot eno leto v Ameriki in se je med tem časom rodil otrok. Župnik je otroku vpisal materin dekliški priimek.

Večje število izseljencev je tudi med mojimi sorodniki. Približno četrtina je emigrirala bodisi v Ameriko ali Francijo. Pri tem štejem samo osebe starejše od 18 let.

Moj praded Jožef Rožanc je kupil 1901 hišo od Premrov Vladimirja, Cesarja po domače, in se tako zadolžil, da je odšel v Pensilvanijo delat v rudnike premoga. 1905 leta se je vrnil in izplačal dolg »Cesarju«, nato je »fural« in kmetoval na svoji kmetiji. Dosti slabšo srečo pri vrnitvi je imel njegov brat Janez, ki se je v Trstu bahal z denarjem in sedel za mizo s kvartopirci. Ker se ni pustil ogoljufati, so ga kasneje pričakali na postaji, ga okradli, ubili ter vrgli v morje.

Moj prekstric, Jožef Rožanc, je delal skupaj Janezom Pakižom v Versajskih gozdovih v Franciji. Prekstric je omenil, da ima doma sestro Anco in je ata poslal sliko iz Francije in tako sta se spoznala moj ded in babica. Prekstric Jožef se je poročil in odšel nazaj v Francijo. Njegov sin Franc se je izmuznil služenju vojaškega roka v Franciji, ker je bil slovenski državljan. V Slovenji pa ni služil, ker mu niso mogli vročiti poziva, ker se ni upal priti v Slovenijo.

Omeniti moram še prekstrica Jakoba Pakiža, ki je med obema vojnama odšel čez veliko lužo, kjer sta se mu rodila dva sinova in se 40 let ne oglašajo več. Morda je prekstric takrat umrl, morda so spremenili priimek kot recimo Turšič v Hofman. Vendar ga ne najdem. Morda mi bo kakšen rodoslovec pomagal!

Pri nekaterih večjih rodovnikih, ki jih lahko izluščim iz celotne zbirke, najdem družine, kjer četrtina sorodnikov živi v ZDA. Taka je npr. družina Levar s prek 2000 osebami.

Iz podatkov v moji zbirki bi morda lahko izluščili še kaj več. Nekaj tega je odvisno od tega, kako skrbno so take dogodke beležili posamezni župniki ali drugi, ki so vodili matične evidence. Marsikaj bi bilo mogoče še dopolniti, zlasti s spraševanjem sorodnikov.

Uporabljeni viri:

Status Animarum župnije Cerknica naselje Cerknica III B

Status Animarum župnije Cerknica naselje Cerknica 1874-1959

Status Animarum župnije Cerknica naselje Dolenja vas, Dolenje Jezero, Zelše, Martinjak in Rakek 1834-1854

Status Animarum župnije Cerknica naselje Dolenja vas, Dolenje Jezero, Zelše, Podskrajnik, Martinjak in Rakek 1874-1959

Status Animarum župnije Cerknica gostači 1870

Status Animarum župnije Cerknica gostači 1917

Status Animarum župnije Cerknica naselja Begunje, Bezuljak, Dobec, Kožljek, Selšček, Topol, Podslivnica, Mahnete, Otonica in Brezje 1834-1854

Status Animarum župnije Rakek 1940-

Status Animarum župnije Grahovo 1875-1888

Status Animarum župnije Košana 1915-

Status Animarum župnije Planina 1881-1909

Status Animarum župnije Knežak vas Juršče 1869-1967

Status Animarum župnije Sveti vid 1884-1900

Status Animarum župnije Bloke vas Radlek 1878-1969