Mag. Sonja Anžič:

ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA IN NJEGOVO GRADIVO ZANIMIVO ZA RODOSLOVNE RAZISKAVE

V sledečem referatu na kratko predstavljam Zgodovinski arhiv Ljubljana ter prikazujem nekaj zvrsti arhivskega gradiva, ki je zanimivo za rodoslovne raziskave in ga hranimo v našem arhivu.

Predstavitev in razvoj Zgodovinskega arhiva Ljubljana

Zgodovinski arhiv Ljubljana je eden od šestih regionalnih arhivov, ki delujejo na področju Slovenije. Sedež arhiva je v Ljubljani, na Mestnem trgu 27 (poleg rotovža oziroma mestne hiše). Sodi med najstarejše kulturne ustanove v Ljubljani, saj se je razvil iz Mestnega arhiva ljubljanskega, katerega ustanovitev seže v leto 1898 (103 leta nazaj). Veliko zaslug za ustanovitev arhiva in s tem tudi za ohranitev bogatega arhivskega gradiva, ki izpričuje zgodovino mesta, je imel tedanji župan Ivan Hribar. Prvi, ki je zasedel delovno mesto ljubljanskega mestnega arhivarja in je delo v arhivu opravljal do svoje smrti leta 1912, je bil znan slovenski pesnik in duhovnik Anton Aškerc. Pomenljive so njegove besede, ki jih je napisal glede arhiva in jih danes lahko preberemo tudi na spominski plošči v vhodni avli Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Takole je zapisal: "Vsa lokalna zgodovina ..., se pomiče mimo naših očij, če pregledujemo naš mestni arhiv". Naloga Mestnega arhiva ljubljanskega oziroma delokrog mestnega arhivarja je sprva obsegal le urejanje, popisovanje in hranjenje dokumentov, ki so že v prejšnjih stoletjih ali pa tekoče nastajali v sklopu delovanja upravnih oblastev mesta Ljubljane. Po drugi svetovni vojni, še zlasti pa v šetdesetih letih, se je delovanje Mestnega arhiva ljubljanskega pričelo širiti. Njegove pristojnosti varovanja arhivskega gradiva so se razširile na še ostale ustvarjalce arhivskega gradiva (ne samo mestno upravo), ki so delovali na področju mesta Ljubljane. Nadalje je sledila teritorialna širitev: najprej na okolico Ljubljane, zatem še širše po osrednjem delu Slovenije, od Jesenic na severozahodu do Metlike na jugovzhodu. Po zaključeni teritorialni širitvi in izvedenih spremembah v organizaciji, se je v letu 1973 spremenilo tudi ime arhiva. Preimenoval se je v "Zgodovinski arhiv Ljubljana". Svojo dejavnost vrši tako v okviru šestih strokovnih enot. Vsaka izmed njih pokriva določeno teritorialno območje. Na področju mesta Ljubljane in obljubljanskega območja delujeta dve enoti: enota Mestni arhiv Ljubljana ter Enota za obljubljansko območje Ljubljana. Sedež obeh enot je v Ljubljani na Mestnem trgu 27, kjer je tudi sedež celotnega arhiva. Na področju Gorenjske deluje Enota za Gorenjsko Kranj, ki ima sedež v Kranju, na področju Škofje Loke Enota v Škofji Loki s sedežem v Škofji Loki, na področju Idrije Enota v Idriji s sedežem v Idriji ter na področju Dolenjske in Bele krajine Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto s sedežem v Novem mestu. Na omenjenih sedežih enot so čitalnice, v katerih se lahko naroči in pregleduje arhivsko gradivo, ki je nastalo na področju določene enote. Celotni arhiv hrani preko 8 tisoč tekočih metrov gradiva in zaposluje vsega skupaj 39 ljudi. Katero gradivo hranimo, oziroma kakšna je vsebina gradiva, ki ga hranimo, je navedeno v Vodniku po Zgodovinskem arhivu Ljubljana, ki je izšel v letu 1992. Celotno besedilo vodnika je dostopno tudi na internetu, in sicer v okviru naše domače predstavitvene strani na naslovu: http://www.zal-lj.si. V sklopu tega naslova so na voljo še druge informacije o arhivu, tako kratka predstavitev zgodovine arhiva, naslovi vseh naših enot (vključno z elektronskimi naslovi) ter navedbami uradnih ur poslovanja arhiva za stranke kot tudi informacije ali obvestila o novostih v arhivu bodisi na področju razstavne ali publicistične dejavnosti. Prikaz teritorialne razdelitve arhiva ter navedbo naslovov vseh enot vsebuje med drugim tudi kratka predstavitvena zgibanka arhiva v angleškem jeziku, ki je na voljo vsem zainteresiranim.

 

Arhivsko gradivo zanimivo za rodoslovne raziskave

Izmed bogatega arhivskega gradiva, ki ga hranimo v arhivu so s področja rodoslovnih raziskav zanimivi: popisi prebivalstva, zglaševalne pole ter v določeni meri tudi šolski katalogi, oziroma katalogi učencev.

Popisi prebivalstva

Popisi prebivalstva, v preteklosti imenovani tudi ljudska štetja, so se, tako kakor tudi še danes, izvajali zaradi praktičnih potreb državne uprave, ki zahteva razne podatke o svojih državljanih. Razni zgodovinski viri govorijo, da imajo ljudska štetja precejšnjo tradicijo, saj so se vršila že v stoletjih pred Kristusom. Tu velja omeniti, da sicer vemo, da so se popisi izvajali, ohranjeni so tudi sumarni podatki, ki so bili dobljeni na podlagi popisov, toda konkretni material, ki je nastajal pri popisih, pa večinoma do 19. stoletja ni ohranjen.

Ob popisih prebivalstva so se izpolnjevale popisne pole, ki so imele točno določene rubrike. Najstarejše ohranjene popisne pole, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, segajo v leto 1830 (priloga št. 1) in nosijo oznako "Aufnahms=Bogen". Zajemajo ljudi, ki so takrat prebivali na območju mesta Ljubljane in v njenih predmestjih. Rubrike popisnih pol so pisane v nemškem jeziku. Za rodoslovne raziskave so pomembne prve rubrike, ki vsebujejo osebne podatke stanovalcev oziroma družinskih članov določene družine. Za vsako družino posebej je bila izpolnjena ena popisna pola. Popisne pole so razvrščene glede na zaporedne hišne številke najprej Mesta Ljubljane, nato sledijo popisne pole hiš v ljubljanskih predmestjih. V prilogi je prikazan primer popisne pole iz leta 1837 za hišo: Mesto 8. Pomembnejših je prvih pet rubrik: hišna številka, ime hišnega posestnika, ime stanovalca (tu so vpisovali tudi sorodstveno ali drugo razmerje glede na gospodarja družine), rojstno leto (ponekod je vpisan tudi dan in mesec rojstva) ter poklic.

Naslednji popis prebivalstva je bil izveden v letu 1857. Popisne pole nosijo oznako "Anzeigezettel" in so prav tako pisane v nemškem jeziku. Način popisovanja je bil enak že opisanemu (po zaporednih hišnih številkah, najprej Mesto in nato predmestja). V prilogi št. 2 je zopet prikazan primer za hišo: Mesto 8 (družina: Valentin Zeschko). Pomembnejše rubrike: zaporedna številka stanovalca v okviru ene družine, ime in priimek stanovalca, rojstvo (leto, mesec in dan), veroizpoved, poklic oziroma sorodstveno razmerje z gospodarjem družine ter stan.

V letu 1869 je sledil nov popis prebivalstva, ki se od prejšnjega vsebinsko ni veliko razlikoval. Popisne pole imenovane zopet "Anzeigezettel" so bile dvojezične, pisane v nemškem in slovenskem jeziku. Rubrike so naslednje (priloga št. 3): zaporedna številka osebe, ime in priimek, spol, rojstno leto, vera, stan, poklic, rojstni kraj. Pomembna novost pri tem popisu je prav navedba rojstnega kraja določene osebe, ki nam včasih lahko pomaga odpreti poti pri nadaljnem raziskovanju.

Popisi prebivalstva so se nato izvajali na vsakih deset let, tako leta 1880, 1890, 1900, 1910, 1921, 1931. Rubrike popisnih pol, če gledamo s stališča rodoslovnih raziskav, se pri naslednjih popisih niso bistveno spremenile. Po letu 1880, ko so bile v Ljubljani in predmestjih uvedene ulice, so tudi popisne pole razvrščene glede na abecedno zaporedje ulic, znotraj teh pa po hišnih številkah.

Opisane in v prilogi prikazane popisne pole so bile enake v celi avstrijski državi. Na žalost pa so se le malokje ohranile, tako, da popisne pole ohranjene za Ljubljano predstavljajo izjemen primer v srednjeevropskem prostoru. Ta zvrst arhivskega gradiva je namreč zaradi množice podatkov, ki nam jih nudi, zelo pomembna in zanimiva ne samo za rodoslovne raziskave, temveč tudi za zgodovinske raziskave socialnih, družbenih in gospodarskih razmer določenega prostora v določenem času.

Glede na uporabo pa velja pripomniti še sledeče: za področje mesta Ljubljane so popisne pole ohranjene v celoti, za druge kraje na obljubljanskem področju ter na področjih, kjer delujejo naše enote, pa je ohranjenost dokaj skromna, razen nekaj izjem. Glede ohranjenosti se je najbolje pozanimati v dotični enoti, ki pokriva območje kraja, za katerega se zanimate. Potrebno je tudi povdariti, da popisi kažejo stanje, kakršno je bilo na dan, ko se je popis vršil. Včasih se med dvema popisoma ne more najti kontinuitete, pa čeprav so popisane osebe živele ves čas v enakem kraju, ker so nam pač zamolčani dogodki, ki so se zgodili v obdobju med dvema popisoma. Za precejšen del ohranjenih popisnih pol so izdelani indeksi, kjer so po abecednem redu navedene popisane osebe skupaj z njihovim bivališčem (priloga št. 4). Za popise, kjer indeksi niso izdelani, pa je potrebno vedeti, kjer je določena oseba stanovala, da je potem popisni list možno najti.

Zglaševalne pole prebivalstva

Zglaševalne pole prebivalstva so pričele nastajati po letu 1850, ko se je pričela razvijati moderna občinska uprava. Vsi prebivalci določene občine oziroma mesta so morali biti zglašeni oziroma prijavljeni pri določenem občinskem uradu. Tam so se beležile tudi vsakokratne selitve, pa čeprav so ostali v isti občini. Tako je bila za vsako družino v določeni občini izpolnjena zglaševalna pola. Primer zglaševalne pole mesta Ljubljane je prikazan v prilogi št. 5. Sestavljena je bila iz rubrik: ime in priimek, vera, stan, poklic oziroma delo, ki ga je nekdo opravljal, kraj in datum rojstva, domovinska pravica ter navedba listine, ki je izkazovala njihovo domovinstvo. Tem rubrikam sledijo zaznamki vseh sprememb bivališč dotičnih oseb. V enoti Mestni arhiv Ljubljana sta ohranjeni dve seriji opisanih zglaševalnih pol, in sicer starejša, ki obsega čas avstrijske države in novejša, ki zajema čas stare Jugoslavije. Prenehale so se voditi s koncem druge svetovne vojne (z letom 1945). Ohranjenost zglaševalnih pol na drugih območjih (razen Ljubljane), ki jih pokriva naš arhiv, je skromnejša. Razvrščene so po abecednem redu priimkov in imen družinskih poglavarjev. Z razliko od popisnih pol so zglaševalne pole bolj uporabne za rodoslovne raziskave, saj nekako kažejo kontinuiteto razvoja določene družine in vsebujejo več podatkov o družinskih članih.

Pri uporabi tega gradiva je potrebno, da stranka navede ime in priimek ter datum rojstva določne osebe, za katero bi si želela ogledati zglaševalno polo.

Šolski katalogi oziroma katalogi učencev

V določeni, verjetno manjši meri, so tudi šolski katalogi oziroma katalogi učencev pomembni za rodoslovne raziskave, še posebej, če drugi viri niso ohranjeni. Šolski katalogi so nastajali in nastajajo na šolah. Za vsakega učenca, ki je obiskoval določeno šolo, so izpolnili vpisni list, ki je vseboval naslednje rubrike (priloga št. 6): ime in priimek učenca ter rojstni datum, rojstni kraj, podatki o očetu (ime, poklic in bivališče), vera, ... Šolski katalogi so razvščeni v okviru določene šole po letih. Učenci v katalogih pa po razredih, ki so jih v določenem letu obiskovali in v okviru le-teh običajno po abecedi. Pomembno pri iskanju je torej vedeti ime šole ter leta, v katerih je določena oseba pouk obiskovala.

 

Predstavila sem tri pomembne zvrsti arhivskega gradiva, ki so zanimive za rodoslovne raziskave in jih hranimo v Zgodovinskem arhivu Ljubljana.

Na koncu dodajam še priporočilo vsem, ki boste iskali podatke v arhivu: navedite vse podatke, ki so vam znani v zvezi z osebo, za katero se zanimate, da bomo v arhivu lažje in hitreje našli želene podatke. Navedba samo imena in priimka osebe je premalo, potrebno je navesti tudi kraj ter čim bolj točen čas, v katerem je oseba živela, ali njegove rojstne podatke.