Manjkajoči datumi
Peter Hawlina Drevesa, leto 4, št 2-3,
nov 1997
Temeljno
okostje vsake rodoslovne zbirke tvorijo naslednji podatki: ime, priimek, datum
in kraj rojstva, smrti in morebitne poroke. Tako okostje nosi podrobnejše
navedbe o osebah, družinah, kraju, dobi in še marsičem. Rodoslovci zato skušamo
svojo zbirko opremiti vsaj s temi temeljnimi gradniki.
Namalokrat
nam vsi ti podatki v času zbiranja niso dosegljivi. Delnemu, nepopolnemu ali
nezanesljivemu podatku se sicer najbrž noben raziskovalec ne odpove, dobro pa
se je pri tem držati splošnih priporočil, nekakšne razširjene in uveljavljene
prakse. Ta priporočila niso za nikogar obvezna, vsak lahko najde svoj lastni
sistem dela, ki mu morda najbolje služi. Slej ko prej pa bo vsak raziskovalec s
svojo zbirko prišel v stik s kolegom, kolegi ali kar z vso (svetovno)
rodoslovno srenjo. Takrat so lastne specifične metode dela lahko toliko
drugačne od splošno uveljavljenih, da bo zbirka nezdružljiva z ostalimi. Izkazalo
se bo, da se ’ne razumemo’.
Priporočila
za vnašanje podatkov, ki so naslonjena na priporočila Johna Steeda, avtorja pri
nas najbolj razširjenega programa Brother’s Keeper, smo priobčili v našem
biltenu že pred tremi leti. V tretji številki našega časopisa (oktober 1994) je
bil objavljen moj prispevek z naslovom Priporočila za delo pri zbiranju
rodovniških podatkov. Kar sem pisal takrat, drži še danes in tistemu ni treba
dosti dodajati.
Tule bi
priporočila razširil s priporočili za ravnanje v primerih, ko bi želeli
manjkajoče podatke oceniti ali jim pridati možno, vendar ne dokazano vsebino.
Vseh primerov ne nameravam obdelati.Manjkajoče ime in/ali priimek
nadomestimo s štirimi ali petimi podčrtaji. (Eva ____ ali ____ Mlinar ali ____ ____,
če ne vemo niti imena niti priimka). Iz povezave z ostalimi osebami v zbirki je
razvidno, kam ta oseba sodi. Namesto imena in/ali priimka zato nima smisla
pisati ’žena Ivana Murna’ ali celo cvetke kot so ’prvi mož naše babice’.
Namesto nepopolnih podatkov o otrokih neke osebe si nekateri pomagajo z opisi
’prva hči Kosmač’, ’druga hči Kosmač’ in podobno. V takem primeru jetreba
pisati ____ Kosmač in spol. Nič
drugega, brez vprašajev ali drugih individualnih oznak. Seveda vsakomur ostane
prosta uporaba vrstic ali cele datoteke z vsemi možnimi opombami in komentarji.
V osnovne rubrike pa vse to ne sodi in tam celo bolj škodi kot koristi. Tudi
nadimki ne sodijo v osnovne rubrike. Dokaj nesmiselno je hipotetične osebe
označevati z vpisi ’prvi Kocmur’ ali ’najstarejši Klamfar’. Taki vpisi
raziskovalcu niso v čast.
Približki in izračuni možnih
datumov.
Kaj
rado se nam zgodi, da nam pri našem delu manjkajo datumi. V tem primeru je
priporočljivo, da v te rubrike vpišemo podčrtaje (__.__.____ ali __.__.19__ ali __.__.185_ itn.).
Navadno pa lahko te praznine zapolnimo z najbolj verjetnimi datumi, takimi, ki
nam bodo pomoč ali vodilo pri iskanju popolnejših podatkov. Literatura za take primere priporoča nekatere standarde, rodoslovni
programi pa ta priporočila ’razumejo’. Pri nepopolnih podatkih o datumih
najpogosteje priporočajo naslednje okrajšane opombe: ABT, CIR, EST, BEF, AFT.
Te okrajšave pomenijo okrog, približno, ocenjeno, pred, po. Namesto teh bi
morda lahko uporabljali slovenske okrajšave, npr. OK, PR, OC, PRED, PO. Take bi
spet služile predvsem za lastno rabo, pri stiku z ostalim svetom bi bile skoraj
vedno nerazumljive ali celo moteče. Zato najbrž ne kaže drugega, kot slediti
mednarodnim vzorom in standardom. Pri vpisu nepopolnega datuma bomo torej
uporabili tisto od okrajšav, ki nam vpisani nepopolni datum najbolje označi. Če
npr. pri vpisu neke poroke piše, da je bil ženin sin pokojnega Jožefa Ovna,
lahko pri tem Jožetu zapišemo, da je umrl pred datumom te poroke (BEF 1824).
Podobno bi za datum smrti Neže Golob lahko zapisali datum po rojstvu zadnjega
otroka, če imamo samo ta podatek (npr. AFT 1788). Takih primerov ne zmanjka. Izkazalo se je, da so veliko več kot prazen rubrike (__.__.____) vredni
ocenjeni in približni datumi.
Pri
ocenah je vsakomur prepuščena osebna svoboda. Vemo, da ima lahko starost
staršev ob rojstvu prvega ali zadnjega otroka zelo širok razpon. Ta za mati in
očeta ni enaka. Vemo tudi, da je starost ženina in neveste lahko zelo različna.
Znani so primeri, ki, tako ali drugače, močno odstopajo od povprečja. V to se
tu ne bomo spuščali, veljajo pa neka povprečja. Ta so podvržena premikom
navzgor ali navzdol, odvisno od dobe in dežele. Če ne poznamo srednjih
vrednosti za aktualen primer, bomo pri določanju ocenjenega datuma uporabili
splošna priporočila. Ta pa so naslednja:
1.
Kadar je znan datum prve poroke se izračuna datum rojstva ženina in neveste
tako, da od leta poroke odštejemo
za ženina 25 let
za nevesto 21 let
2. Kadar je znan datum rojstva prvega otroka se datum rojstva staršev
oceni tako, da od datuma rojstva odštejemo
za očeta 26 let
za mati 22 let
3. Kadar je znan datum rojstva otroka, ki ni prvi ali imamo nepopolne
datume za več otrok, se letnica rojstva izračuna tako, da se od danega datuma
odšteje
za očeta 32 let
za mati 28 let
4. Rojstne letnice zaporednih otrok razporedimo v dveletnih razmakih
O oceni govorimo takrat, kadar razpolagamo z nekim datumom in na podlagi
povprečja računamo drugega. O izračunu pa takrat, kadar je
znana starost nekega osebe ob znanem datumu. Npr. Jera Žagar je umrla dne
3.4.1889 v starosti 77 let.
Ocene in izračuni so samo možna vodila, ki nam
olajšajo iskanje manjkajočih podatkov. Ta priporočila so samo usmeritev. Bodite
iznajdljivi, vendar previdni!