Kje bomo jemali?

Štipendije in študentskA POSOJILA

Zavod RS za zaposlovanje vsako leto objavi razpis kadrovskih in republiških štipendij.

V naši državi lahko dijaki in študenti vsako novo šolsko leto kandidirajo za naslednje vrste štipendij ali pa zaprosijo za posojila:

1. Kadrovske štipendije, ki jih praviloma podeljujejo podjetja. Razpis je za celotno Slovenijo javno objavljen, praviloma v aprilu, v posebnih objavah Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Prošnje za kadrovske štipendije prosilci posredujejo kadrovski službi štipenditorja. Priporočamo, da se kandidati tudi osebno oglasijo v kadrovski službi štipenditorja in tako dobijo natančnejše informacije o rokih za vlaganje prošenj ter o dokumentih (potrdilo o vpisu – frekventacijska potrdila, potrdilo o opravljenih izpitih …), ki jih je treba priložiti.

V uvodnem delu razpisa so objavljene kadrovske štipendije, ki jih razpisuje Vlada Republike Slovenije za potrebe državnih organov in javne uprave.

2. Republiške štipendije za vajence dijake in študente višjih strokovnih šol in študente visokošolskih zavodov, ki se izobražujejo po dodiplomskih ali podiplomskih študijskih programih z javno veljavnostjo, če se prijavijo na razpis. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavljajo študenti, ki nimajo kadrovske štipendije oziroma nimajo posojil za študij (56. čl. zakona), so državljani RS ali Slovenci brez slovenskega državljanstva, ki ob vpisu v prvi letnik študija niso starejši od 26 let in ki izpolnjujejo materialne pogoje iz 56. čl. Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Torej tisti, katerih dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis, ne presega celoletnega zneska 130% zajamčene plače.

S predlogom, ki ga poda predstojnik izobraževalnega zavoda, lahko študenti izjemoma pridobijo Zoisovo štipendijo, če izpolnjujejo merila izrazite intelektualne oziroma umetniške nadarjenosti (praviloma so te štipendije podeljene ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo, ob generacijskem ugotavljanju intelektualnih sposobnosti).

V razpisu, ki ga vsako leto, običajno junija, objavi Zavod RS za zaposlovanje, so navedeni še podrobnejši pogoji ter obvezne priloge k vlogi za republiške in predlogu za Zoisove štipendije. Razpis je objavljen v dnevnem časopisju in na internetu.

3. Štipendije različnih fundacij, ki so zasebne ali pa jih ustanavljajo tudi državne inštitucije. Namen teh fundacij je predvsem štipendirati bistre učence, kriteriji podeljevanja pa so različni: od socialnih, regionalnih do političnih. Naj naštejemo nekaj fundacij: Fundacija akademika dr. Antona Trstenjaka, Fundacija Ana, Ustanova Primorska znanstvena fundacija, Slovenska znanstvena fundacija, Izobraževalna fundacija Pomurja, Fundacija Ajda pri Kmečki družbi, Študijski razvojni sklad Ekonomske fakultete, Sklad dr. Franca Munde … Praviloma so tudi razpisi teh fundacij objavljeni v časopisju ali na internetu.

Temeljne oblike štipendiranja v Republiki Sloveniji ureja Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list RS, štev. 5/91, 17/91, 12/92, 71/93, 2/94, 38/94 in 80/97), Pravilnik o štipendiranju (Ur. list RS št. 48/99) ter Pravilnik o posojilu za študij (Ur. list RS št. 61/99).

začasna in občasna dela

Opravljanje občasnih in začasnih del dijakov in študentov ureja Zakon o delovnih razmerjih, ki določa, da lahko dijaki in študentje opravljajo delo v krajšem ali polnem delovnem času. Pri opravljanju dela ima dijak ali študent pravico do odmora in počitka. Zanj veljajo posebne določbe zakona o varstvu mladine in določbe o odškodninski odgovornosti. Študent je zavarovan za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter ima pravico do ustreznega plačila. Če je za opravljanje dela potrebna posebna zdravstvena zmožnost, je organizacija oziroma delodajalec dolžan dijaka oziroma študenta napotiti na predhodni zdravniški pregled.

Tovrstna dela dijakov in študentov lahko posredujejo le pooblaščene organizacije in delodajalci, ki izpolnjujejo kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje, predpisane v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list RS, štev. 5/91, 12/92, 71/93 in 38/94 in 69/98) in Pravilniku o pogojih za upravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Ur. list RS, štev. 48/99) in so z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, kot koncedentom, sklenile koncesijsko pogodbo.

Koncesije za to dejavnost so omejene na posredovanje del osebam s statusom dijaka ali študenta. Tako delodajalci kot študentje in dijaki so zainteresirani za opravljanje začasnih in občasnih del s posredovanjem koncesionarja, saj je dijaško in študentsko delo za delodajalca cenejše od dela drugih oseb. Poleg tega pa delodajalcu, razen plačila za opravljeno delo, ne ustvarja drugih obveznosti, ki mu jih sicer ob sklenitvi delovnega razmerja nalaga delovnopravna zakonodaja. Koncesionar za posredovanje dela zaračuna 10% od izplačanega zneska za opravljeno delo, vendar mora na podlagi pogodbenega temelja del sredstev odvesti Študentski organizaciji za ­nanciranje obštudijskih dejavnosti.

Nadzor nad delom koncesionarjev in nad delom dijakov oziroma študentov pri delodajalcih izvaja Republiški inšpektorat za delo in pristojno ministrstvo kot koncedent.

Študentsko delo je vsekakor eden izmed pomembnih virov sredstev za izboljšanje socialnega položaja študentov, vendar predstavlja za študente tudi dodatno obremenitev in nedvomno podaljšuje čas študija. Zato menimo, da bi bilo potrebno ta fenomen proučiti z več vidikov in ga ohraniti v sprejemljivih okvirih.

Študentom posredujejo delo naslednje organizacije:

Študentje invalidi

Študentje imajo poleg prednosti obravnave pri sprejemu v študentske domove in možnosti vključevanja v stanovanjske skupnosti, katerih ustanovitev je bila omogočena s sredstvi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, tudi prednost pri pridobitvi študentskih bonov, štipendij, dodatka za nego otroka in otroškega dodatka za otroka z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju. Deležni so tudi drugih, neformalnih in tudi nematerialnih oblik ugodnosti in pozornosti.

Študentje – starši

Otroški dodatek. Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev za otroka s prebivališčem vRepubliki Sloveniji, če dohodek v družini na družinskega člana ni bil višji od 99 % povprečne plače v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred (8 dohodkovnih razredov).

Pri odmeri višine otroškega dodatka se upoštevajo dohodki vseh družinskih članov (tudi prejemki učencev in študentov, prejeti preko pooblaščenih organizacij in delodajalcev za posredovanje dela dijakom in študentom, zmanjšani za normirane stroške). Otrok je upravičen do otroškega dodatka do dopolnjenega 18. leta starosti, starejši pa, če se šola, dokler ima status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Za pravico do otroškega dodatka se zaprosi pri Centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo stalno prebivališče.

Dodatek za veliko družino je namenjen družini s tremi in več otroki. Izplačuje se letno v enkratnem znesku (v mesecu avgustu). Pravico do dodatka za veliko družino ima eden od staršev, če so starši in otroci državljani RS in imajo skupno stalno prebivališče. Pravica do dodatka preneha naslednje leto, ko najstarejši otrok dopolni z zakonom določeno starost oziroma preneha s šolanjem.

Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek namenjen nakupu opreme za novorojenca, ki pripada vsakemu otroku ob rojstvu, če imata njegova mati ali oče stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Starši se lahko odločijo med zavitkom z opremo za novorojenca ali denarno pomočjo v višini 50.000 tolarjev. Pravica se uveljavlja najkasneje 60 dni po rojstvu otroka na Centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen po materinem stalnem prebivališču.

Starševski dodatek je denarna pomoč staršem (nekakšna »porodniška«), kadar po rojstvu otroka le-ti niso upravičeni do starševskega nadomestila. Pravico do starševskega dodatka ima mati, ki je državljanka Republike Slovenije, ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in je otrok državljan Republike Slovenije. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka in znaša 35.000 tolarjev mesečno. Pravica se uveljavlja 30 dni pred predvidenim datumom poroda na Centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen po materinem stalnem prebivališču.

Od 1. 1. 2002 ureja pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo in pravice do družinskih prejemkov nov Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 97 z dne 4. 12. 2001. Zahtevek za določeno pravico po tem zakonu se vloži pri Centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno prebivališče oziroma otrokovo stalno prebivališče.

Študentje z družinsko pokojnino

Pravico do družinske pokojnine lahko v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uveljavljajo otroci do 15. leta starosti oziroma do konca rednega izobraževanja, vendar najdlje do 26. leta starosti, če ga je zavarovanec oziroma uživalec družinske pokojnine do svoje smrti preživljal. Če višina družinske pokojnine ne dosega višine najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, se od razlike odmeri tudi varstveni dodatek. Pravica do družinske pokojnine se lahko prekine zaradi odhoda na služenje vojaškega roka med šolanjem, ne prekine pa se ob prekinitvi šolanja zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda. S pravico do družinske pokojnine so torej študentu zagotovljena sredstva za nadaljevanje študija tudi po smrti roditelja ali druge osebe, ki je pridobila pravico do družinske pokojnine in je preživljala otroka v času šolanja oziroma študenta v času študija.

Socialno varstvo in pravica do denarne pomoči

Pravico do storitev socialnega varstva v skladu z Zakonom o socialnem varstvu lahko uveljavlja vsakdo, ki se znajde v socialni stiski in težavah. Do denarnega dodatka je upravičena oseba, ki si začasno ne more zagotoviti sredstev za preživljanje in pri kateri dohodek na družinskega člana ne doseže višine 52 % zajamčene plače. V dohodek na družinskega člana se ne vštevajo otroški dodatek in družbena pomoč otrokom ter štipendije.