Pater Stanko Rozman je že obstoječe podružnice širil, ter tam kjer so ljudje imeli posluh in dobro voljo pomagal. Pater Stanko je župnik v Nangomi ter direktor bolnišnice, ki je še vedno v gradnji. Veliko si prizadeva, da stvari potekajo, kakor si jih je zamislil, pri tem pa vključuje domačine. K temu projektu je povabil tudi laiške misijonarje, ki pomagajo s svojo strokovnostjo in znanjem.

Prvi lajiški misijonarji so bili že leta 1986, družina Thomas doma iz Indije. Rađa Tomas je vodil nabavo ter finance, žena Ani pa je bila glavna sestra v bolnišnici. Leta 1990 se je pridružila višja medicinska sestra Barica Rous, doma iz Beltencev v prekmurju. V začetku leta 1991 sem se pridružil še sam, avtor teh strani Herman Kocjančič, doma iz Kopra. Konec leta 1992 se nam je pridružil še Klement Paljk po poklicu mizar, doma iz Ajdovščine. V tem letu sta se nam pridružili še američanki iz Spokena in sicer upokojeni Florence Hansen in Maxime Keogh ter delovali pri vodstvu bolnišnice, socijale ter preventive na podeželju. V začetku leta 1994 pred mojim odhodom sta v zamenjavo prišla še Andrej Oto za mizarstvo, doma iz okolice Mežice ter Edvin Šnobelj za elektiko, doma iz okolice Tržiča.

Kakor laiški misijonar opravljaš dela iz svoje stroke. Včasih pa se potrudiš in probaš naredit tudi skoraj nemogoče stvari. Biti moraš tudi čimbolj iznajdljiv in sposoben. Sam sem delal kot elektikar, čeprav je moje področje elektronika. Polek tega sem skrbel za župnišče, vrt, kmetijstvo. Nadzoroval gradnjo objektov, bil šofer, nabavljal,...

Biti misijonar ni lahko, le z potrpljenjem in dobro voljo lahko premagaš vse. Vsekakor, če ti je Bog ob strani. Polek tega, pa je potrebno veliko molitve, da ti stvari tečejo dobro. Boga in božjo besedo se oznanja že tisočletja. Jezus nam pravi: "Vse bo prešlo le moje besede ne". Laiški misijonarji oznanjajo z svojim zgledom in delom.

Oglej si tudi strani:
Misijonsko središče Slovenije
Slovenska vas na Madagaskarju
KATOLIŠKI MISIJON NADOBA

Zdravstveni nasveti za popotnike