• domov • gor •

 PROJEKTI


Odpira se vprašanje, kakšna, katera dramatika, kakšen zapis, scenarij za kronotopos, dialoški svet bi lahko bil, če sploh, izhodišče za novo gledališče. Povsem razvidno je, da se po obdobju dramatike absurda uveljavlja gledališče koncepta  kot laboratorija za usmeritve, o kakršnih smo govorili. Pojavijo se performansi in happeningi in nazadnje gledališče plesnega izraza in podobe. Sam mislim, da je, preprosto povedano, odpovedovanje besedi in dramaturgiji, ki naj bi bila zgradba z nameni eshatološke narave, povezano z nevero v možnost reprodukcije sveta iz idej, z odporom do ideološkosti kot imanentni prezenci v simulakru sveta, kakršnega proizvajajo znakovni sistemi, v ozadju katerih naj bi v resnici bila nezavedna želja po vragsigavedi čem. Vendar mislim, da tudi gesta in podoba nista nedolžni, saj v obeh iz brezna trenutkov in iz zenita absolutne volje zeva in se hkrati podira beg pred alienacijo, v katerem se polaščamo sveta z obrednimi umori, katerih sled vodi v totalitarizem.

MED KRINKO IN OBRAZOM,
iz eseja
Kaspar v Samorogu, Žabah, Ljudožercih
str. 61 in 62

     
Katalog za projekt SVETLOBA MATERNICE
(katalog v celoti)

BESEDILO - PDF

     

Katarza, očiščenje -krivde -, ki si jo nakopljemo, ko nesposobni, da bi razumeli celoto sveta, obravnavamo njegove dele kot v sebi zaključeno resnico, je lahko skupni vir sleherne ustvarjalnosti, v kolikor jo razumemo tudi kot odgovornost. Ta naj bi, kot ena od bistvenih notranjih napetosti, izhajala sicer iz vsebinske in kompozicijske naravnanosti, a bila pri tem predvsem relativizacija avtorja samega ter njegovih namenov, s tem pa poizkus izstopa iz ideološkosti oziroma iz same sebi zadostne svetosti.

MED KRINKO IN OBRAZOM,
iz eseja Barve v igralcu
str. 39 in 40

     
KATALOG Apno, ogorki
(platnica ter str. 2, 4, 5, 8, 9, 10, 11)

BESEDILO - PDF