PAPIR - lastnosti

VRSTE PAPIRJA

Spodnja tabela je sestavljena tako, da upošteva stopnjo kakovosti, prevladujočo surovino ter uporabnost,
ki izhaja iz lastnosti, ki so vezane na prve dve postavki.
 
 
Skupina
Prevladujoča sestavina
 
Uporaba
Najboljši
krpe 100% Dokumentni, vrednostni papirji, bankovci, čekovni obrazci, zemljevidi, uradne knjige, katasterski načrti …
Boljši
krpe 20 % 
celuloza 
Tiskovni papir za uradne obrazce, pisalni in strojepisni papir, papir za poslovne knjige, pisalni karton.
Brezlesni
celuloza, do 5 % olesenelih vlaken Pisalni papir in karton, pergamentni nadomestek
Navadni
celuloza 
20 % lesovine
Risalni papir in karton, papir za šolske zvezke
Konceptni
konceptni Papir za šolske zvezke
Lesovinski
55 % lesovine Tiskovni papir in karton, papir za bakrotisk, papir in karton za ovitke …
Č asopisni
80 % lesovine Papir za časopise in revije
Ovojni
celuloza 
star papir 
lesovina
Papir za ovitke, za zavijanje, vrečke
Kartotečni karton
celuloza 
lesovina
Karton za kartoteke in ovitke
Bela lepenka
lesovina Lepenka za kaširanje, za knjigoveške izdelke
Siva lepenka
star papir Za škatle in močnejšo embalažo
Rjava lepenka
rjava lesovina, star papir za škatle in embalažo
 
 

Lastnosti papirja

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 
 

Pri izdelavi papirja se uporabljajo različne surovine, dodatna sredstva, na papirnem stroju se izvajajo različni proizvodni postopki, papirji se naknadno obdelujejo, vse to pa vpliva na lastnosti papirnih gradiv, ki jih lahko razdelimo na: 
      fizikalne, 

      kemijske in 

      tehnološke lastnosti. 


FIZIKALNE LASTNOSTI  

Kot pri vseh ostalih materialih lahko tudi pri papirju govorimo o teži, volumnu in gostoti. Vse tri količine so odvisne od surovinskih sestavnih, razmerij in proizvodnega procesa. Zato ima vsaka vrsta papirja svojo karakteristiko. Težo papirja v papirni industriji izražajo po obrazcu: 
MASA / POVRŠINA = masa v gramih na ploskovno enoto  (g/ m2 ). 

Odnos med papirjem, kartonom in lepenko z ozirom na maso in debelino si lahko ogledaš s klikom na spodnjo tabelo. 
 

 


Lastnost vpijanja vlage se imenuje higroskopičnost. To lastnost ima tudi papir zaradi rastlinskih in ostalih snovi, ki ga sestavljajo. Èim bolj so vlakna olesenela, tem večja je higroskopičnost papirja. Močno klejen in zglajen papir je manj podvržen higroskopičnosti. 

Prosojnost je lastnost, pri kateri mislimo na prozornost in neprozornost papirja. Odvisna je od velikosti delcev snovi, tona barve papirja in zglajenosti površine. Odločilno pa vplivajo na prosojnost polnila. Večji je odstotek polnil, manjša je prosojnost. 



Od sestave papirja je odvisna tudi njegova gorljivost. Rastlinska vlakna so gorljivi materiali. Polnila, ki so anorganske snovi so negorljiva. Zato gorljivost papirja zmanjšujejo polnila. Gorljivost lahko zmanjšujejo tudi posebne kopeli vodnega stekla. 
 

Raztezanje in krčenje opazimo tudi pri papirju. Ta lastnost se najbolj pokaže pri obdelavah, ko papir močimo z barvami in lepili. Raztezanje je posledica delovanja vlage. Sušenje pa je obraten proces – krčenje. Rastlinska vlakna zaradi higroskopičnosti vpijejo vlago in se pri tem razširijo. V mokrem delu papirnega stroja, ko se začne oblikovati papirni trak se večina vlaken v tekoči papirni kaši (pulpa) poravna v smeri teka papirnega traku. Iz tega sledi, da se papir bolj razteza v prečni kot vzdolžni (smer teka traku na papirnem stroju) smeri. 
Pri obdelavi papirja je potrebno raztezanje in krčenje še posebno upoštevati. Zato  je potrebno vsak material pred uporabo preizkusiti in ugotoviti smeri teka vlaken
 
  
                                                                                                                 . 


 KEMIJSKE LASTNOSTI 

V proizvodnji papirja imajo vedno večji pomen kemijski procesi  ne le pri pridobivanju celuloze in ostalih vlaknastih surovin za papir, temveč tudi za pridobivanje lepil in polnil. Nekatere vrste papirnih gradiv temeljijo skoraj izključno na kemijskem procesu proizvodnje. 
Še bolj kot za proizvodnjo papirnih gradiv se uporabljajo kemijski postopki za dodatno obdelavo papirjev. Vrši se na že izdelanih papirjih, kartonih in lepenkah. Postopki so različni in jih razvrstimo v naslednje skupine: 

        Premazi  
        Zlepljanje  
        Kopeli  
        Kaširanje 
Vse te naknadne obdelave bistveno spremenijo lastnosti in uporabnost papirnih materialov, kot so: 
 
  •  obstojnost proti vlagi, 
  •  obstojnost proti maščobam, 
  •  odpornost proti kemikalijam, 
  •  odpornost proti rji ... 
  

TEHNOLOŠKE LASTNOSTI 
Pri nadaljnji obdelavi in uporabi je uporabnost papirnih gradiv pogojena z 
    mehanskimi lastnostmi in 
    sposobnostjo za obdelavo


Mehanske lastnosti 

Trdnost 
Različni materiali so različno trdni, prenesejo različno obremenitev. Èe jih preveč obremenimo, se zrušijo. Takrat smo prekoračili mejo trdnosti. Papir se pretrga, upogne, zmečka....Večjo trdnost dosežemo z zgibanjem, z lepljenjem v več plasti, s spenjanjem in  pretikanjem. Zelo posušen (nad grelno ploščo ali na soncu) kot tudi moker papir imata zelo majhno trdnost. 

 
 
Trdota  
Trdota papirja je lastnost, ki jo opazimo pri tisku. Èe je papir dovolj trd potem je tisk površinski in se na papirju ne poznajo vdolbine. Torej je zaželjeno, da ima papir za tisk tudi svojo trdoto. 
  
Prožnost  
Prožnost je pri papirju skoraj neopazna in tudi nezaželjena. 
Izraz prožnost  pogosto obravnavamo pri vzmeti, napeti tetivi loka, struni na kitari... Vsi ti predmeti se po končani obremenitvi vrnejo v prvotno stanje. Èe bi takšno lastnost imela tudi papirna gradiva, jih ne bi mogli zgibati. Npr.: Iz papirja narejen (zgiban)  avion, bi se po izdelavi poravnal nazaj v raven list. 

    Žilavost  
Pravimo, da je papirno gradivo žilavo, dokler se ne prelomi. To pomeni, da ima papir visoko stopnjo žilavosti, medtem ko se debelejši karton ali lepenka po nekajkratnem upogibu prelomijo. 



Sposobnost za obdelavo 

    Trganje  
uporabljamo le v redkih primerih. Papir se lepše trga v vzdolžni kot v prečni smeri. 
 

    Rezanje 
lahko opravimo ročno ali strojno. Za rezanje je bistveno, da lahko režemo več listov hkrati z noži, ki morajo biti zelo dobro nabrušeni in izdelani iz najkvalitetnejših jekel. 

    Striženje 
kot vrsto obdelave uporabljamo predvsem pri ročnem načinu. Najbolj znano orodje so škarje. Veliko se uporabljajo tudi ročne vzvodne škarje. 

    Sekanje 
je postopek, ko v papirna gradiva želimo narediti luknje in manjše pravokotne odprtine. Za to potrebujemo posebna orodja, imenovana luknjači in dleta. S pomočjo le-teh in kladiva v papirna gradiva, ki jih položimo na trdo podlago, izsekamo odprtino. 

    Upogibanje 
Na papirju, predvsem pa na kartonu in na lepenki, moramo pred pregibanjem napraviti žleb ali zarezo. Govorimo o žlebnem ali zareznem zgibu. 

    Žleb napravimo tako, da z gladilnikom (konico šestila, pletilke) drsimo ob ravnilu in rahlo pritiskamo na površino. Biti moramo pazljivi, da papirne površine ne poškodujemo. List preganemo tako, da je žleb na zunanji strani zgiba. 
    Zarezo napravimo v lepenko ali karton z nožem. Vrez naj bo globok približno 
1/3 debeline gradiva. Tudi v tem primeru ostane zareza zunaj pregiba. 

 

 


Vse te lastnosti moramo upoštevati pri delovnih postopkih ročne obdelave in izdelavi različnih izdelkov. V nadaljevanju si oglejmo delovne postopke. 
    NAZAJ                                   .                             NAPREJ