|
Pri izdelavi papirja se uporabljajo različne
surovine, dodatna sredstva, na papirnem stroju se izvajajo različni
proizvodni postopki, papirji se naknadno obdelujejo, vse to pa vpliva na
lastnosti papirnih gradiv, ki jih lahko razdelimo na:
fizikalne,
kemijske in
tehnološke lastnosti.
FIZIKALNE
LASTNOSTI
Kot pri vseh ostalih materialih lahko tudi pri papirju
govorimo o teži, volumnu in gostoti. Vse tri količine so odvisne
od surovinskih sestavnih, razmerij in proizvodnega procesa. Zato ima vsaka
vrsta papirja svojo karakteristiko. Težo papirja v papirni industriji
izražajo po obrazcu:
MASA /
POVRŠINA = masa v gramih na ploskovno enoto (g/ m2 ).
Odnos med papirjem, kartonom in lepenko z ozirom na maso in debelino
si lahko ogledaš s klikom na spodnjo tabelo.
Lastnost vpijanja vlage se imenuje higroskopičnost.
To lastnost ima tudi papir zaradi rastlinskih in ostalih snovi, ki ga sestavljajo.
Èim bolj so vlakna olesenela, tem večja je higroskopičnost
papirja. Močno klejen in zglajen papir je manj podvržen higroskopičnosti.
Prosojnost je lastnost, pri kateri mislimo
na prozornost in neprozornost papirja. Odvisna
je od velikosti delcev snovi, tona barve papirja in zglajenosti površine.
Odločilno pa vplivajo na prosojnost polnila. Večji je odstotek
polnil, manjša je prosojnost.
 Od sestave
papirja je odvisna tudi njegova gorljivost. Rastlinska vlakna so
gorljivi materiali. Polnila, ki so anorganske snovi so negorljiva. Zato
gorljivost papirja zmanjšujejo polnila. Gorljivost lahko zmanjšujejo tudi
posebne kopeli vodnega stekla.
Raztezanje in krčenje opazimo tudi pri papirju.
Ta lastnost se najbolj pokaže pri obdelavah, ko papir močimo z barvami
in lepili. Raztezanje je posledica delovanja vlage. Sušenje pa je
obraten proces – krčenje. Rastlinska vlakna zaradi higroskopičnosti
vpijejo vlago in se pri tem razširijo. V mokrem delu papirnega stroja,
ko se začne oblikovati papirni trak se večina vlaken v tekoči
papirni kaši (pulpa) poravna v smeri teka papirnega traku. Iz tega
sledi, da se papir bolj razteza v prečni
kot vzdolžni (smer teka traku na papirnem stroju) smeri.
Pri obdelavi
papirja je potrebno raztezanje in krčenje še posebno upoštevati.
Zato je potrebno vsak material pred uporabo preizkusiti in
ugotoviti smeri teka vlaken.
.
KEMIJSKE
LASTNOSTI
V proizvodnji papirja imajo vedno večji
pomen kemijski procesi ne le pri pridobivanju celuloze in ostalih
vlaknastih surovin za papir, temveč tudi za pridobivanje lepil in
polnil. Nekatere vrste papirnih gradiv temeljijo skoraj izključno
na kemijskem procesu proizvodnje.
Še bolj kot za proizvodnjo papirnih gradiv se uporabljajo kemijski
postopki za dodatno obdelavo papirjev. Vrši se na že izdelanih papirjih,
kartonih in lepenkah. Postopki so različni in jih razvrstimo v naslednje
skupine:
Premazi
Zlepljanje
Kopeli
Kaširanje
Vse te naknadne obdelave bistveno spremenijo lastnosti
in uporabnost papirnih materialov, kot so:
-
obstojnost proti vlagi,
-
obstojnost proti maščobam,
-
odpornost proti kemikalijam,
-
odpornost proti rji ...
TEHNOLOŠKE
LASTNOSTI
Pri nadaljnji
obdelavi in uporabi je uporabnost papirnih gradiv pogojena z
mehanskimi lastnostmi in
sposobnostjo za obdelavo.
 Mehanske lastnosti
Trdnost
Različni materiali so različno trdni, prenesejo različno
obremenitev. Èe jih preveč obremenimo,
se zrušijo. Takrat smo prekoračili mejo trdnosti. Papir se pretrga,
upogne, zmečka....Večjo trdnost dosežemo z zgibanjem,
z lepljenjem v več plasti, s spenjanjem in
pretikanjem. Zelo posušen (nad grelno ploščo ali na soncu) kot
tudi moker papir imata zelo majhno trdnost.
Trdota
Trdota papirja je lastnost, ki jo opazimo pri tisku. Èe je papir
dovolj trd potem je tisk površinski in se na papirju ne poznajo vdolbine.
Torej je zaželjeno, da ima papir za tisk tudi svojo trdoto.
Prožnost
Prožnost je pri papirju skoraj neopazna in tudi nezaželjena.
Izraz prožnost pogosto obravnavamo pri vzmeti, napeti tetivi
loka, struni na kitari... Vsi ti predmeti se po končani obremenitvi
vrnejo v prvotno stanje. Èe bi takšno lastnost imela tudi papirna
gradiva, jih ne bi mogli zgibati. Npr.: Iz papirja narejen (zgiban)
avion, bi se po izdelavi poravnal nazaj v raven list.
Žilavost
Pravimo, da je papirno gradivo žilavo, dokler se ne prelomi. To pomeni,
da ima papir visoko stopnjo žilavosti, medtem ko se debelejši karton ali
lepenka po nekajkratnem upogibu prelomijo.
Sposobnost za obdelavo
Trganje
uporabljamo le v redkih primerih. Papir se lepše trga v vzdolžni kot
v prečni smeri.
Rezanje
lahko opravimo ročno ali strojno. Za rezanje je bistveno, da
lahko režemo več listov hkrati z
noži, ki morajo biti zelo dobro nabrušeni in izdelani iz najkvalitetnejših
jekel.
Striženje
kot vrsto obdelave uporabljamo predvsem pri ročnem načinu.
Najbolj znano orodje so
škarje. Veliko se uporabljajo tudi ročne vzvodne škarje.
Sekanje
je postopek, ko v papirna gradiva želimo narediti
luknje in manjše pravokotne odprtine. Za
to potrebujemo posebna orodja, imenovana luknjači
in dleta. S pomočjo le-teh in kladiva v papirna gradiva, ki jih
položimo na trdo podlago, izsekamo odprtino.
Upogibanje
Na papirju, predvsem pa na kartonu in na lepenki, moramo pred pregibanjem
napraviti žleb ali zarezo. Govorimo o žlebnem
ali zareznem zgibu.
Žleb napravimo
tako, da z gladilnikom (konico šestila, pletilke)
drsimo ob ravnilu in rahlo pritiskamo na površino. Biti moramo pazljivi,
da papirne površine ne poškodujemo. List preganemo tako, da je žleb na
zunanji strani zgiba.
Zarezo napravimo
v lepenko ali karton z nožem. Vrez naj bo globok
približno
1/3 debeline gradiva. Tudi v tem primeru ostane zareza zunaj pregiba.
Vse te lastnosti moramo upoštevati pri delovnih postopkih ročne
obdelave in izdelavi različnih izdelkov. V nadaljevanju si oglejmo
delovne postopke.  |
PAPIR
- lastnosti
NAZAJ
.
NAPREJ 
