Listavci

Pred več kot 5000 leti so bile velikanske površine Evrope in vzhodne Severne Amerike pokrite z listnatimi gozdovi. Od takrat so ljudje mnogo gozdov izkrčili in spremenili v polja.
Listavci se imenujejo zato tako, ker ima večina dreves široke, ploske liste, ki so drugačni, kot iglice ali luske pri iglavcih. Vsi cvetijo in iz njihovih cvetov se po oprašitvi razvijejo semena, ki so pogosto zaprta v trd oreh ali mesnat plod. Mnogi listavci vsako jesen odvržejo liste; pravimo, da so listopadi.

Bukev

Hrast

Jesen

Lipa

Oreh

Kostanj

Gaber

Bukev

je naš najpomembnejši listavec. Raste v zmernem vlažnem podnebju. Ugajajo ji apnenčasto ilovnata tla. Zunaj gozdov sadijo bukev po parkih, zlasti njene okrasne različice, tako na primer rdečelistno bukev. Znani so 300 let stari primerki, sicer pa dočaka bukev povprečno 150 let starosti. Les je trd in težek. Ta njegova lastnost je našla prispodobo v sloveških odnosih, saj pravimo nerodnemu, neotesanemu človeku, da je bukov.

	VIDEZ: do 40 m visoko drevo, krošnja je gosto vejnata. Debla bukev, ki rastejo na planem so nizko razvejana, v strnjenem gozdu poženo veje visoko na deblu. SKORJA:je tanka in gladka, srebrno sive barve, z leti v spodnjem delu razpoka in potemni. LISTI: so 6 - 8 cm dolgi, bleščeči se in gladki sprva so svetlo zeleni, svileno dlakavi in nagubani, pozneje so temno zeleni, jeseni rumeno rdeči; ko se posušijo ostanejo delno na drevesu do pomladi.
	PLOD: žir
	LES: je gost, trd in se zelo krči, je slabo elastičen in dobro cepljiv. Nezaščitena bukovina na prostem ni trajna, v vodi pa je bukovina neobstojen les.
	UPORABA: za pohištvo, igrače, embalažo, za različne stružene izdelke, za vezano ploščo, za železniške pragove, za furnir, za oglje, za iverice,kurjavo, celulozo...

Hrast

od več vrst hrastov pri nas (dob ali poletni hrast, graden ali zimski hrast, cer, puhasti hrast, rdeči-okrasni hrast) sta za lesnoobdelovalno industrijo pomembna le dob in graden. Obe vrsti sta razširjeni po vsej Evropi.

	VIDEZ: 20 - 40 m visoka drevesa. V gozdu rastoča drevesa imajo ravna debla, drevesa, ki rastejo zunaj gozda, na prostem imajo široke krošnje in majhna čokata debla, ki so za predelavo manj primerna.Za poletni hrast je značilno vitko, do vrha krošnje segajoče deblo, pri zimskem hrastu pa se v območju krošnje deblo razveja v krepke veje. SKORJA: sprva je gladka pozneje se zelo zadebeli in ima dolge globoke razpoke, je temno siva LISTI: so pernato krpasti, poženejo šele sredi maja
	PLOD: želod
	LES: je gost in trd, prožen in cepljiv, zelo trajen na prostem in v vodi.
	UPORABA: Za notranjo opremo, rezbarske in stružene izdelke, kot gradbeni les, za parket in stopnice, za izdelavo sodov, in železniške pragove.

Jesen

uspeva v planinskih in gričevnatih predelih ter višje ležečih rečnih dolinah.

	VIDEZ: Je do 35 m visoko drevo. Deblo je zelo dolgo in ravno, krošnja je zaobljena . SKORJA: sprva je gladko in sivozelena pozneje brazdasta LISTI: so sestavljeni iz 9 - 15 podolgovatih suličastih listov.
	PLOD: ploski oreški
	LES: je trd in trden, je zelo elastičen, se dokaj dobro obdeluje
	UPORABA: za parket, stružene in rezbarske izdelke, za športna orodja, za furnir. Hrast za rezanje furnirja mora biti star 250-400 let.

Lipa

je simbol Slovencev. Že v davnini so jo naši predniki zasajali sredi naselbin. Ta tradicija vaške lipe se je ohranjala iz roda v rod. V njeni senci so zborovali, se odločali o pomembnih zadevah in rajali. O nekaterih vaških lipah domnevajo, da so stare 1000 let, njihova mogočna debla merijo 4 - 5 metrov. Tudi v Ljubljani nasproti skupščine imamo posajeno lipo, kot simbolj osamosvojitve Slovencev.

	VIDEZ: je do 40 m visoko drevo z enakomerno zaobljeno krošnjo SKORJA: je temno siva z drobnimi, navpičnimi brazdami. LISTI: so 15 cm dolgi, srčasti
	PLOD: zelo trdi majhni oreški
	LES: lipovina je mehka, srednje gosta, prožna in cepljiva. Se dobro obdeluje, struži in rezlja
	UPORABA: v mizarstvu, strugarstvu in rezbarstvu, za razne modele, embalažo, vžigalice, svinčnike, igrače in risalne deske, za vezane plošče...

Ali veš:
- da obstaja dve vrsti lipe: malolistna ali lipovec ter velikolistna ali lipa
- da lipovo cvetje nabiramo za okusen in zdravilen čaj.

Oreh

Znanih je več vrst oreha (navadni, sivi, črni...) Pri nas raste navadni oreh. Gojijo ga zaradi lesa, še več zaradi plodov.

	VIDEZ: do 30m visoko drevo z veliko in okroglo krošnjo. SKORJA: spočetka je srebrno sivo, nastarost temno in razpokano LISTI: so sestavljeni iz 5 do 9 posami?nih listov
	PLOD: oreh
	LES: je srednje trd in srednje gost, zmerno trden, plastičen. Lepo se obdeluje, struži in lepi
	UPORABA: za pohištvo, kot masivni les in furnir, za parket, za glasbila...

Orehova potica je značilno Slovensko pecivo. Recept objavljen na Internetu je mnoge tujce spodbudil k iskanju dežele, kjer pečejo tako dobro pecivo

KOSTANJ (PRAVI):

Domovina pravega ali domačega kostanja so Mala Azija, severna Afrika in Sredozemlje. Nekdaj so ga sadili kot sadno drevje. V sredozemskih deželah ga goje tudi danes. Gojene sorte imajo debelejše plodove. Jeseni nas kostanji razvseljujejo s svojim ognjeno rumenim sijem in okusnimi plodovi.

	VIDEZ: je do 30m visoko drevo; krošnja je košata; deblo se na starost zelo zabedeli, ima široko razvejano krošnjo. SKORJA: je sprva gladka, olivno rjava, pozneje sivo rjava in po dolgem razbrazdana LISTI: so do 25 cm dolgi, podolgovati in koni?asti, robovi so kakor žaga ostro nazobčani
	PLOD: kostanj
	LES: Kostanjev les je gost in dokaj trd, odporen na prostem in v vodi, tudi proti glivam in insektom.
	UPORABA: V mizarstvu, za okenske okvirje, opaže, tla, za furnir, za električne drogove, za železniške pragove, za sode

Ali veš:
Poleg pravega kostanja poznamo tudi divji kostanj, ki krasi ceste in parke, njihove košate krošnje pogosto dajejo senco gostilniškim vrtovom. Njegov plod ni užiten.

Gaber

Marsikdo pozna gaber le v živih mejah, kjer je lepo plosko ali oglato obrezano. Toda če belega gabra ne obrezujemo, zraste v ugledno drevo, podobno bukvi, saj je po rasti prav takega videza in ima kakor bukev sivo gladko deblo. Raste zelo počasi.

	VIDEZ: do 25m visoko drevo, krošnja je neenakomerna. Posamične veje segajo daleč v širino in višino, deblo je pogosto skrivenčeno, zasukano, pogosto žene iz ene korenine več debel SKORJA: gladko, sivo LISTI: so 8 - 10 cm dolgi, podolgovati, jajčasti in koničasti, ravne žile so zelo izrazite
	PLOD: plodovi so drobni oreški na trikrilnih nosilnih listih v visečih grozdih, ki ostanejo na drevesu do zime. Po njih od daleč razlikujemo beli gaber od bukve.
	LES: sivkasto do rumrnkasto bele barve. Branike so slabo vidne. Gabrovina je zelo gost, trd in trden les. Težko se obdeluje, nagnjen je k zvijanju in pokanju.
	UPORABA: za izdelke, ki so podvrženi trenju in udarcem. Iz gabrovine izdelujejo tnala, pesta lesenih koles, poljska orodja za razne stružene izdelke Veliko gabrovine se porabi za kurjavo.

nazaj