TOMOSOVA ZGODOVINA

V povojnem obdobju so na Krasu iskali možnosti za razvoj nove industrije in kljub deljenim mnenjem in dvomom o upravičenosti in možnosti proizvodnje motornih koles, se je ideja načrtovalcev nove tovarne julija 1954 uresničila s podpisom sklepa o ustanovitvi tovarne motornih koles v Sežani. Že naslednji mesec, se je v dokumentih prvič pojavilo tudi ime TOMOS - TOvarna MOtornih koles Sežana. Nekaj mesecev kasneje, in sicer oktobra leta 1954, ko je dokončno rešena usoda cone B Slovenskega tržaškega ozemlja, se slovenska vlada odloči, da se bo tovarna zgradila v Kopru, ki je že postajalo glavno središče primorske industrije.

Prvi direktor tovarne Franc Pečar je licenčno pogodbo podpisal z avstrijsko tovarno Steyr-Daimler-Puch, ki je ustrezala Tomosovim proizvodnim načrtom, saj so v Puchu proizvajali ekonomična in robustna motorna kolesa, primerna za neurejene in strme ceste. Puch naj bi Tomosu ponudil ugodne licenčne pogoje tudi zaradi dvoma v uspešno osamosvojitev tovarne

Zasilne prostore so uredili že konec leta 1954 in že naslednje leto so v njih začeli sestavljati motorna vozila. Novo tovarniško halo so začeli graditi takoj ob ustanovitvi, a se je gradnja zavlekla do leta 1959, ko je novo tovarno uradno odprl predsednik SFRJ Josip Broz-Tito

Prvi izdelek, ki so ga sestavili v Tomosu je bil motor Tomos Puch SG 250. Leta 1955 so jih izdelali 137, prav tako so že prvo leto sestavili 124 skuterjev RL 125 in sto mopedov. Naslednje leto so po številu sestavljenih enot izstopali mopedi (1712 enot), sledila so jim motorna kolesa (615) in skuterji . Vzporedno z licenčno proizvodnjo je Tomos že v začetku vse svoje moči osredotočil v lasten razvoj serijskih modelov

Začetki lastnega razvoja mopedov segajo v pozna 50. leta, ko so nastale številne izpeljanke mopeda Puch MS 50 s skupnim imenom Colibri. Prvi Colibriji so imeli oznako VS 50, kasneje pa so dobili nove oznake od 01 do 013. Posamezne izvedbe so prilagodili tudi tujim tržiščem. Leta 1959 so izdelali že več kot 17000 Colibrijev in sklenili pogodbo za prvi večji izvoz na Švedsko. Najuspešnejši med Colibriji je bil tip 12, njegova izpeljanka Colibri T 12, ki so jo prvič predstavili leta 1961 pa je postala najbolj priljubljen moped pri nas.

V začetku 60. let so raziskave trga pokazale, da zanimanje za težja motorna kolesa v Evropi upada, zato so v Tomosu svoj proizvodni program motornih koles priredili in se usmerili izključno k izdelavi dvotaktnih motorjev prostornine 50 cm?. Za sistematičen in organiziran razvoj so leta 1962 ustanovili Zavod za tehnične in ekonomske raziskave, ki se je kasneje razvil v sodobno opremljen Inštitut Tomosa. V 60. letih je nastopilo najplodnejše obdobje Tomosa, ki se je raztegnilo tudi v naslednje desetletje.