Pont du Gard (Francija)
Akvedukti so eden največjih rimskih prispevkov k civilizaciji in higieničnemu življenju. Pont du Gard je prečkal reko in dovajal vodo v Nimes, tam pa so jo usmerjali v javna kopališča, fontane in zasebne domove.

Versailles (Francija)
Versailles, ki je 24 kilometrov oddaljen od Pariza, je kralj Ludvik XIII. Izbral za lokacijo skromnega gradu, ki naj bi mu služil kot postojanka med lovskimi pohodi. Njegov sin, Ludvik XIV., je tudi užival v lovu, vendar je imel nekoliko večje načrte za to posestvo. Ker je bil nezadovoljen s palačimi, ki so mu bile na voljo, se je leta 1660 odločil spremeniti Versailles v veliko kraljevsko enklavo. Vse bi moralo biti kar se da veličastno, gradnje pa se je lotil tudi velikopotezno, da bi se lahko v Versaillesu nastanil celoten francoski dvor.

Eifflov stolp (Francija)
Eifflov stolp je že sto let sinonim za Pariz, nemudoma prepoznavna silhueta je znana po vsem svetu. Lahko ga pojmujemo tudi kot simbol industrijske dobe, drzno demonstracijo višin, ki jih je dosegel človek z znanjem in inženirsko veščino poznega 19.stoletja. 

Georges Pompidou (Francija)
Galerije, muzeji, knjižnice, koncertne dvorane-takšni kraji so dolgo veljali za svete, posvečene templje muz, ki so bili lahko primerno nameščeni le v trdnih klasičnih poslopjih. V 70.letih so v Parizu zgradili večnamenski kulturni center, ki je pometel s starimi podmenami o umetnosti in pomeni arhitekturno točko preobrata.

Notre-Dame de Paris (Francija)
Nobena cerkev nima tako pisane zgodovine kot Notre-Dame de Paris, ki jo po pravici imenujemo "župnijska cerkev francoske zgodovine". Zidati jo je začel Maurice de Sully leta 1163. V grobem je bila dozidana leta 1250, dokončno pa okrog leta 1350. Vanjo gre lahko 9 tisoč ljudi, saj je dolga 130 metrov in široka 48 metrov. Njena dva zvonika se vzdigujeta 69 metrov nad osnovnico. V južnem zvoniku je zvon, ki tehta trinajst ton, imenovan čmrlj, njegov kembelj pa je težak skoraj pol tone. Vrh njenega koničastega stolpa je bil obnovljen leta 1860 in je natančen posnetek starega. Sestavljen je iz hrastovega lesa, prekritega s svincem. Bronasti petelin na tem stolpu se vzdiguje devetdeset metrov nad Parizom. Katedrala hrani dragocene umetnostne zaklade. 

Palača Louvre (Francija)
Ne desnem bregu Seine je dal Filip Avgust postaviti grad, ki ga je kralj Karel V. Spremenil v svoj sedež. Ta grad je dal Franc I. Podreti in sezidati na njegovem mestu novo palačo, ki so jo še povečali Henrik IV., Ludvik XIII., Ludvik XIV.. Napoleon I. in Napoleon III. Po francoski revoluciji je postal Louvre narodni muzej. Ima šest oddelkov: orientalske, egipčanske, grške in rimske starine, slikarstvo in kiparstvo. K muzeju spada tudi več zunanjih oddelkov ter služb za študij in raziskave. Človek bi potreboval več let, če bi si hotel natančno ogledati vse umetnine slavnih umetnikov, ki so zbrane v Louvru! Najbolj pa je seveda slavna Mona Lisa. 

Slavolok zmage (Francija)
S ploščadi na vrhu Slavoloka zmage v Parizu-visok je petdeset metrov-se ti odpira najlepši razgled na Pariz in Elizijske poljane v dolgi perspektivi. Avenije, ki držijo s trga Étoile, tvorijo krog s premerom 240 metrov, Sredi tega kroga stoji slavolok, ki ponazarja vojaško slavo Francije. Postaviti ga je ukazal leta 1806 Napoleon I., načrte zanj je napravil arhitekt Chalgrin in slavolok je bil gotov leta 1836.