Poleg razlik v videzu in
narečju pričajo o mešanih prednikih francoskega prebivalstva
tudi jezikovne manjšine. Severna narečja so blizu običajni
francoščini, južna pa ima zelo izrazite posebnosti. Okcitansko
narečje izvira iz srednjeveške provansalščine, ohranilo
se je tudi nekaj slovstvarnega izročila. V vzhodnih Pirenejih govorijo
katalonščino, v Bretanji keltso bretonščino, v Alzaciji
nemško narečje in ob belgijski meji flamščino. Nekaj
čisto samosvojega je baskovski jezik, ki ga govorijo v zahodnih
Pirenejih in je še predindoevropski. Francoska akademija, ki jo
je leto 1635 ustanovil Richelieu z nalogo, naj goji francoščino,
vztraja pri uporabi domačih besed, po potrebi tudi skovank, namesto
prevzetih angleških stavkov. Tako je »computer«
postal »ordinateur«.
