Poezija  

ZNANA VILA ANAMARIJA-BRINA SI IŠČEM MOŽA

Zelo prikupna, svojeglava,
zapeljiva, domišljava
Anamarija-Brina
iščem si moža.
Naj bo prikupen,
bogat, strog.
Le ta vilinec
bo moj soprog.
Če taka si oseba, me pokliči.
Vtipkaj 004 040 400 in pritisni >>kliči<<.
Verjela ti bom na besedo,
poročiva se lahko že v sredo.


Anamarija – Brina  Lajna

NEKOGA MORAŠ IMETI RAD

Rada imam vse,
kar okoli mene je:
travnike, gozdove,
polja, živali,
sonce, ki objame me in mi pravi:
»Tukaj, z mano zdaj ostani.«

Vsi, ki me imajo radi,
moji so prijatelji.
In nihče me ne pozabi,
ko nesreča se zgodi.

Takrat se ne počutim samo,
saj pri meni so vsi
in mi vsak posebej pravi:
»Radi te imamo mi.«

Kristina Šparemblek, 5. a



Pismo Božičku (rap)

Ti si nš možic,
k nam prneseš kup sladic.
Prnes nam darila,
ne rabm še mamila.
Oblečn si u rdečo bundo,
za skočt u dimnik rabš mn kot sekundo.

Ti si nš božični junak,
tok daril nam ne da usak.
Prnes nam, kar si zaželimo,
in zmeri presenečenje od tebe dobimo,
božiča se usi že veselimo.

Svit Komel, 6.a

DRAGI   BOŽIČEK!

Dragi BOŽIČEK! Pridi k nam.
Prinesi nam darila in mamcam
krila. Veselimo se te. Čakamo te.
Pridi k nam in odpeli me stran.

Dragi BOŽIČEK! Prihajamo.
Z darili plešemo. Čakamo te.
Prišli smo z zabave. Pridi
k nam, ne odidi stran.

Dragi BOŽIČEK!Prinesi
nam sto daril in praznikov
dar. Jaz si želim polno igrač,
sto daril in 7 punčk fin.

Sto daril, sto igrač
me odpelje stran.
Pridi nazaj, nazaj
k nam in me
odloži tam.

Hvala ti, vse že žari.
Polno lučk je prižganih
in čokolad, ki letajo okoli.
Zares hvala ti, kar vse že žari.


Anja Planinc, 5. a

PREŠEREN V LJUBLJANI

 

V Ljubljani, v središču mesta
Prešernov spomenik stoji,
v Julijino okno gleda,
že nekaj desetletij vanj strmi.

 

Iz ljubezni do svoje drage
ni se norčeval nkol,
pesmi Juliji je pisal,
že v venec jih nanizal,
pa se spomnil je,
da napisal bi
Zdravljico Sloveniji.

 

Tako pisal je in pisal,
besede primerne hitro iskal,
saj njegov čas se hitro bližal je.
Sedaj srečen, da himno je napisal,
leži v mrzli krsti neizrečenih sanj.

 

Se poslovil je od sveta,
ki ponosen bil je nanj.
Zdaj Slovenci vsi prešerni
prepevajo si himno
in Prešerna  slavijo neizmerno.

 

Kristina Šparemblek, Sara Turk, 5. a

     

DAN POZDRAVOV

Ke ste mi usi,
pršl smo mi.
Prvo vas bom pozdravu,
potem pa zabavu.
Tu je nova spletna stran,
k je glihkar pršla na dan.
Lansko leto
nismo šli na valeto,
na tekmovanje smo šli
in tretji u Sloveniji za spletno stran bli.
Reku vam bom prjatli ke ste,
a kej nouga veste?
Kwa se greste?
A za zajtrk kej jeste?
Čeprau to dan pozdravou je,
vam bom reku ayde.



Svit Komel, 6.a

ŠOLSKA TORBA V NEDELJO

Šolska torba v nedeljo je spočita
in ta dan nima velikega apetita.
Njen trebuh je prazen,
ker je šolski urnik za ta dan prazen.

Na njem ni zapisanega predmeta,
so le veselje, lenoba in polno smeha.
Zato si torba kavo skuha za dober dan
in odslovi vse učbenike, svinčnike za cel dan.

Ko pa pride ponedeljek
torba zbere vse moči,
da v svoj trebuh spravi številne reči.
Ker stvari je veliko,
bo treba močno spremeniti svojo obliko.

Lahko pa se zgodi,
da celo šolska torba zboli.
Dobi grde izpuščaje, rane, odrgnine
in ostane doma raje.

Lana Goričanec, 6.a

 

PRIJATELJSTVO 

Prijateljstvo ni nekaj,
kar dano nam je kar tako,
ni kot sonce, ki sije
in nanj vpliva nimamo.

 

Je kot roža,
ki na polju zacveti,
si vode in sonca vsak dan želi,
saj le tako lahko v naravi preživi.

 

Za prijatelje zato se potrudite,
si napake včasih oprostite,
pri tem pa le ne pozabite,

da življentežko je dovolj,
ob prijateljih postane lažje nam za pol.

 

Sara Turk, 5. a
HAIKU   HAIKU   HAIKU

NEKJE DALEČ SI,
NE VIDIM TE, A ČUTIM -
PRIJATELJA SVA.

 PTIČEK, POSTOJ ZDAJ,
MENI ZAPOJ IN PRIDI,
DA POLETIVA.

 Lana Goričanec, 6.a

POTOK POTUJE
ČEZ GORE IN PLANJAVE,
TEČE IN TEČE.

Peter Kranjc Požar, 6.a

Č

UJ, ZVONČKI, ZVONČKI,
V POMLADI ZACVETITE
KOT LEPE CVETKE.

 Jan Kovič, 6.a

 
 

PRIHAJA JESEN,
HLADNA VETROVNA JESEN,
ZIMA PA ČAKA.

 

Jan Štirn, 6.a

 

SONCE POSIJE,
GEPARD V SAVANI TEČE,
PIKE NA NOSU.

 
SOK JE NA MIZI,
ZRAVEN NJEGA BONBONI,
MUHA NA ZIDU.

POSLUŠAM GLASBO,
MAM SLUŠALKE NA GLAVI,
GLAS JE UTIHNIL.

 

 

PIŠEM NALOGO,
NE DA SE MI REŠEVAT,
RADIRKA ČRNA.

  

Svit Komel, 6.a

 

...

RIMNICA, RIMNIK, VRLINA 

Da sestaviš dobro pesem,
da beseda se z besedo rima,
moraš biti malo pesnik,
pisanje s srcem pa vrlina.

POTEM SI RES PRIMA!

 

Pesniki so rimniki,
ker rimajo pesmi,
rima pa je ena vrlina,
saj se z besedo vrlina rima,
pesem je rimnica,
ker se v pesmi vse rima.

 

Včasih bi rada bila rimnik,
da bi zrimala rimo na vrlino
in potem bi nastala rimnica.

Zdaj je nastala rimnica,
jaz sem za trenutek postala rimnik,
ker zrimala sem rimo in vrlino.

 

Aleksandra Sljepčević, 6.a

SANJE

Ponoči iz sanj me je zbudil trušč,
skozi okno pogledam
in v medli svetlobi
čudne obraze zagledam.

Srce mi močno utripa,
kot da me daje gripa
še bolj napnem oči
in se vprašam, kdo so te pojave,
ki stojijo zraven naše ograje.

Vsi trije so majhni in barve rumene,
Imajo majhna ušesa in velike oči zelene.
Na glavi imajo smešna pokrivala,
Debele noge in še večja stopala.

 

»Jurček, zbudi se,« zaslišim znan glas.
»V šolo je treba,« reče naglas.
Odprem oči in zagledam mamin obraz,
zavem se, da so rumenčki
bili le v sanjah prikaz.

Žiga Šporar, 6. a

 

 

POLETJE

 
Poletje se bogati,
a tudi grmi.

 Imamo se krasno,
Ko je nebo jasno.

 
Hodimo na izlete
In jemo paštete.

 

Nabiramo šmarnice,
Kupujemo žarnice.

 

Vid Rijavec, 6.a

 

PREBESEDIMO

Nogomet,
nogožogomet,
nogokroglomet.
 

Žogobrc,
potravibrc,
znogo brc.

Nogometaš,
travomečkaš,
kopačkoimaš,
žogoradimaš.

Nik Palek, 6. a

 

SONCE

 

Sonce zjutraj se zbudi
ter nas z žarki obdari.
Nas pogreje,
in se nam ves dan smeje.
Ko postane noč
soncu rečem:
»Lahko noč!«

ZAČELA SE JE ŠOLA

 

To ni šala,
začela se je šola.
V nahrbtnikih skriti:
zvezki, knjige in pisala.

 
Zgodaj zjutraj se zbudimo,
da v šolo pohitimo.
Ni več spanja, počitka in igranja,
učiti se bo treba,
ker se drugače dobi slaba ocena.

 

Andor , 4. b

 

 

Martin Krpan-junak pa tak

 Na Vrhu pri Sveti Trojici živel je možak,
v domači  deželi mu bil nihče enak.
V rokah imel moč je desetih ljudi,
Kobilo je dvignil,preden si trenil z očmi.

Živeti v tistih časih bilo je težko,
zato naš junak  se preživljal je s soljo.
Ni se oziral na zakone takrat,
Z njo prekupčeval je,da bil bi bogat.

 

Na poti njegovi nekoč naleti na cesarja,
ki navdušen nad močjo je tega mesarja.
Zato ga zaprosi  za veliko pomoč,
da Brdavsa odstrani z Dunaja proč.

Ta z mesarico in kijem gre Brdavsu naproti,
Kar strašnega velikana niti ne moti,
a pri Martinu Krpanu  se vštel je zelo,
v nekaj minut je konec bilo.

V zahvalo mu cesar ponudi nagrdo,
saj junaka našega je imelo vse rado.
A Krpan ne želi si denarja,
le sol bi tvoril,a ne jezil bi cesarja.

 

Minister napiše zdaj nov dokument ,
kjer Krpanu dovoljuje s soljo se promet.
Junak pa tak,pomisli zdaj vsak,
namesto denarja tvoril sol bo naprej naš možak.

 

Andraž Turk, 7. b

IŠČEM MOŽA

Iščem si moža,
ljubkega, spretnega,
delovnega,  krepkega.
Da mi njivo bo oral
ter oslu grivo razčesal.
Ne sme imeti brade in pa brk,
da ne bo videti kot kakšen Grk.

                 
Sem ljubko, zabavno,
postavno, družabno,
očarljivo, zapeljivo,
neustrašno, lepo dekle s kmetije,
na robu dežele Nije.

     
Rada spoznala bi smrkca iz tega opisa,
da bi v dvoje zaživela
ter bila na prvi strani časopisa.  

K.Š, 

 ŠOLSKA TORBA V NEDELJO

 
Torba bi rada zvezke požrla,
a je lahko samo v zaprt predal zrla
in bi skoraj od dolgega časa umrla.

 
Prazna je in nihče je ne nahrani,
da jo pri življenju ohrani,
ker vsi so pri nedeljskem kosilu zbrani.

 
Torba v nedeljo strada,
vikenda res nima rada.
Šolo komaj čaka,
da se odpre in nadiha malo svežega zraka.
Naslednji dan je končno v uporabi,
zdaj je nihče več ne zanemari.

 

Svit Komel, 6. a


 

PRIJATELJSTVO

Prijateljstvo je večno,
in se nikdar ne izgubi,
čeprav ti pot preseka množica ljudi.
Prijateljem nudimo le najboljše stvari,
da obnovimo sonce, ki nad nami žari.

Kdor pa nima prijateljev,
naj se mu iskat jih mudi,
saj človek brez prijatelja
sploh normalen ni.
Prijatelji so potrebni
za normalen naš razvoj,
ker potem brez družbe greš v zadnji svoj pokoj.

Kristina Šparemblek, 5. a

 

OGLAS

Iščem si moža ,
ljubkega, spretnega,
delovnega, krepkega,
da mi njivo bo oral
ter oslu grivo razčesal.
 
Ne sme imeti brade in pa brk,
da ne bo videti kot kakšen Grk.

Sem ljubko, zabavno, postavno,
družabno, očarljivo, zapeljivo,
neustrašno dekle s kmetije,
na  robu dežele Nije.

Rada bi spoznala smrkca iz tega opisa,
da bi v dvoje zaživela
ter bila na prvi strani časopisa.

Z oslom te pričakujeva



Smrketa Smrkl

LJUBEZEN JE VSE

Ljubezen je nekaj, kar si vsak želi,
pa tega ne pove.
Ljubezen je nekaj, kar se vsakemu zgodi,
pa zanjo redkokdo izve.

Včasih je človek všeč samo tebi,
zato ga zapreš vase in zanj poveš samo sebi.
Včasih ljubezen tudi boli,
ko med njegovimi favoriti nisi samo ti.
Na začetku ne veš, da se nekaj dogaja,
ko pa to izveš, ti ta oseba res ugaja.

Zgodi pa se, da je ljubezen tudi slaba.
Takrat ko zaradi nje zavračaš prijatelje.
Eni razumejo, drugi seveda ne.
Ene boli, druge le zate skrbi.
Zato ljubezni ne postavljaj vedno na prvo mesto.
Če prijatelje izgubiš,
si nikoli več ne odpustiš,
saj je ljubezen brez prijateljev enaka nič.

                                    ANA, 7. a

LJUBEZEN

Ljubezen je neke vrste bolezen.
Ko se zaljubiš, spomin povsem izgubiš in
v šoli ne misliš na nič.
Ko te učitelj kaj vpraša, kar nekaj odgovoriš.

Ljubezen je, ko malo ješ
in ko skoraj nič ne poveš.
Ljubezen je, ko ne moreš spati
in svoji ljubezni pismo želiš napisati.
Ljubezen je, ko se k tebi stisne tvoja muca Maca
in ko ti tvoj oče reče: ”Ti si faca!”
Ljubezen je, ko objameš mamo
in ko zelo rad ješ salamo.
Ljubezen je, ko rad igraš nogomet
in imaš rad prosti polet.

ARTUR, 7.a
TI

Že ko zjutraj veselo se zbudim,
mislim nate.
Čez dan nekaj v tri dni govorim,
a želim si le, da spravila bi se iz te zagate.

Misli uhajajo mi k tebi,
izgleda, da nisem kos tej nalogi.
Smilim se sama sebi,
saj letim na ljubezenski preprogi.

Padam v svet, poln traparije,
vrtim se v kaosu brez primere,
imela bi popolno pot do čarovnije,
če bi vedela, kakšne so tvoje namere.

Vem, da ustvarjen zame si,
moje srce po tebi hrepeni,
v ljubezni polni zdaj živim,
bolj kot vse drugo si te želim.

Vendar tolaži dejstvo me,
da dan za dnem videvam te,
tvojega obraza navžijem se
in v tistem trenutku pozabim na slabo vse.

        HANA, 7. a

Draga Vanja!

Pišem ti pismo, ker me skrbi.
Pišem ti pismo, ker me boli.
Ta rdečica vedno bolj srbi,
ko zagledam njega s kodri
in modrimi očmi.

Veš, kako mu je ime?
Veš, kdo sploh je?
Je najlepši fant,
ki v mojem srčku je!

Zadnjič sva se zaletela
in rekel mi je hoj,
potem pa hitro je zletel
kot kakšen hitri noj.

Takoj sem vedela,
da nekaj dati mi želi.
Zato sem se ozrla
in v zraku že poljub uzrla.

P. S.: Tudi ti bi se lahko zaljubila
in nekoga poljubila.

                        Tvoja Sanja
                            (TEA, 7. a)