PUST |
Pust res čas je za vse,
saj takrat vsi postanemo maškare. Klovni, klovnese in vse princese skupaj se zabavamo, ko po zabavišču tavamo. Kurenti pridrvijo, v zraku krofi zadišijo in zimske dolgočasne čase odpodijo.
Takrat že vse po pomladi diši, saj vse, prav vse cveti. Peter Kranjc Požar, 5. a |
 |
| PUST Pust že od nekdaj pomeni slovo od zime. Že včasih je obisk šem ali mask prinašal srečo in kmetom dobro letino. Da bi to res tako bilo, so ljudje verovali, da je šeme zato treba obdarovati. Včasih so se smeli šemiti samo moški. Ljudje so se šemili že pred dvajset in več tisoč leti. Najverjetneje ima šemljenje dvojne korenine. S šemljenjem se častijo umrli sorodniki, šemljenje pa predstavlja tudi čaščenje duhov, ki živijo v naravi, usmerjajo letne čase in dajejo rodovitnost. Vedno so se šemili po vsem svetu. Pustne šeme v davnih časih niso bile prav nič smešne. Bile so resne, tudi strašljive, grozne. Ker so bili včasih ljudje bolj revni kot danes, so se le v pustni preobleki upali stopiti pred nevidnega duha in pred njim razgrajati, da bi pregnali zimo. S koncem srednjega veka se pojavijo pustni karnevali. To je bilo v času renesanse. Takrat se niso šemili samo za boga, temveč so se s pustnimi karnevali zabavali tudi zaradi lastnega veselja. V tem času so se začele šemiti tudi ženske. Najstarejša podoba maskiranca, kar jih poznamo, je znameniti vsaj 20000 let star čarovnik. Naslikan je na skalno steno v neki jami v francoskih Pirenejih. Ima velike okrogle oči, na glavi jelenje rogove in dolgo ter kosmato brado. Roke skriva pod medvedjimi šapami, zadaj pa nosi rep divjega konja. Ta podoba verjetno predstavlja človeka, ki se je maskiral v izmišljeno žival. Pustna šema je pri nas v Sloveniji tudi KURENT ali KORANT. Kot bog brezmejnega divjega veselja spominja na grškega boga Dioniza. |
  |
| ZGODBA O KURENTU Kurent je nekoč z nitjo privezal smrt na drevo in tako ta čas ni nihče umrl. Prekmurci pravijo, da je bil Kurent prelep mladenič. Ženske od blizu in daleč so norele za njim, da nikoli ni imel nikjer miru. Nazadnje se je umaknil v puščavo in tam prosil boga, naj mu ustvari grd obraz. Bog ga je uslišal in zrasli so mu rogovi. Takšen se je vrnil med ljudi in ženske so ga pustile pri miru. V spomin na nekdanjega prelepega mladeniča so ženske začele praznovati pustni torek z razposajenimi norčijami. Kurent predstavlja zdaj na Slovenskem najbolj znamenito pustno masko. Oblečen je v narobe obrnjen ovčji kožuh, bel ali črn, in prepasan je z usnjenim pasom ali verigo. Na tem visi veliko kravjih zvoncev in lepo vezenih robcev. Na glavi nosi kosmato glavo z rogovi ali pisanimi trakovi. Za nos ima rilec, pod njim pa zelo dolg rdeč jezik. Nik Palek, 5. a |
  |
| PUST NEKOČ NA TRNOVEM Trnovo je domači kraj moje mame. Leži na obrobju Trnovske planote nad Novo Gorico. Mama mi je povedala, kako so pustovali na Trnovem, ko je bila še otrok. Na pustno soboto so se otroci našemili v različne pustne maske, ki so jih večinoma kupili v bližnji Gorici v Italiji. Nekateri otroci niso imeli mask in so se zato le našminkali in si nadeli lasulje ali klobuke. Te so vaščani običajno zelo hitro prepoznali. Otroci so s košarami v rokah hodili v gručah po vasi in trkali na vrata. Ljudje so jim podarjali bonbone, krofe in včasih celo drobiž, katerega so bili otroci najbolj veseli. Med odraslimi so se našemili v pustne maske predvsem mladi fantje in starejši samski moški. Za pustno povorko so okrasili star kmečki voz, kasneje traktor z vozom, ker so poleg strnjene vasi Trnovo ponavadi obiskali tudi nekoliko oddaljene okoliške zaselke Rijavci, Zavrh, Rezijo in Voglarje. Pustna povorka, ki jo je sestavljalo okrog dvajset pustnih mask, je bila na nedeljo. Po pripovedovanju je bila glavna pustna maska DRINKO. Na glavi je imel rogove, oblečen je bil v star, narobe obrnjen kožuh in opasan z verigo, na kateri je bingljal zvonec. Zvonec se je oglašal drin, drin… in od tod tudi njegovo ime. Bil je nagajiva in razposajena pustna šema. Prvi je stopil v hišo in gospodinji ponagajal ter ji kaj razmetal. V pustnem sprevodu sta bila Ženin in Nevesta. Nista smela manjkati tudi Stara gospa in Star gospod. Za veselje je poskrbel harmonikar. Zanimiva pustna šema je bil Klobason, ki je pobiral klobase. Pomemben član pustne povorke je bil zapisnikar. V veliki usnjeni torbi je imel shranjeno knjigo, v katero je zapisal vse, kar so v posameznih hišah ljudje darovali. Poleg klobas in domače salame so jim darovali na ducate jajc, zelo redko pa denar. Včasih je pustna maska v kuhinji na hitro zaplesala z gospodinjo. Mlada dekleta pa so se pustnim maskam najraje izognila, ker so jim te zelo rade nagajale. Po odhodu iz hiše so jim nad vrata z belo kredo zapisali leto in črke G, M, B: 20 + G + M + 08. To je pomenilo začetnice imen svetih treh kraljev Gašperja, Mihe in Boltežarja. V nedeljo zvečer so pustne maske v bližnji gostilni Pri občarju priredili večerjo s plesom, kjer so jedli in pili dolgo v noč. Gospodinja jim je napekla jajc, skuhala klobas in narezala salame, da so plesali do jutra. Na pepelnično sredo popoldne so Drinka - slamnato lutko pripeljali pred tričlansko sodišče in ga obdolžili vseh nerodnosti, ki so se zgodile v zadnjem letu. Kriv je bil za vse nesreče v vasi, za slabo letino, za slabe plače, bolezni in smrti. Drinka so položili v krsto in ga hodili kropit. Po pogrebnem sprevodu so ga za pokopališčem zažgali. Pogreb je vodil vaški burkež, ki se je za to priložnost oblekel v duhovnika. Vse skupaj je bilo tako zabavno, da je privabilo tudi vaškega duhovnika, ki je v bližnji cerkvi vabil k pepelnični maši. S pokopom pusta se je zaključilo pustovanje. Vid Rijavec, 5. a |
  |
| PUST Pust je praznik, ki ga nestrpno pričakujemo vsi. Dnevi,ko se bomo lahko šemili, zabavali in veliko smejali, so pred vrati. Zdaj se moramo samo še odločiti, v kaj se bomo našemili in zbrati dovolj poguma za norčije. Maske in maskiranje so poznali že Germani , ki so prihajali čez naše ozemlje. Ob robu evropskega dogajanja so nastopale gotske maske. Februar je bil včasih mesec čiščenja oziroma posta, saj tudi njegovo ime izhaja iz latinske besede februa, kar pomeni čistilo. Po starem koledarju, ki je ohranjen še iz rimskih časov, je bil marec prvi mesec v letu. Namen februarskega posta pa je bil, da so ljudje v novo leto vstopili psihično in fizično očiščeni. Predpustni čas je poseben čas v letu. V mestih in trgih so se vrstili plesi in maškarade. Ponekod prirejajo pustne obhode. Podeželje danes ne kaže enotne podobe. Svoj čas je bilo šemljenja veliko več kot danes. Le kakšen otrok si še kupi masko in hodi od hiše do hiše. Emir Hasanbegović, 5.a |
  |
| PUSTOVANJE Pust praznujemo na pustni torek, ki je vedno štirideset dni pred veliko nočjo. Velika noč pa je vedno prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Letos bo pust 5. februarja in se ga že zelo veselim. Masko sva z mamo izbrali že pred nekaj tedni in komaj čakam, da vam jo pokažem. Zakaj sploh praznujemo pust? Pustne maškare naj bi preganjale zimo in vplivale na rodovitnost v prihajajočem letu. Šemili so se že Rimljani, ki so sredi meseca februarja obhajali praznik luperkalije, s katerim so odganjali zle duhove, očistili mesto in s tem zagotovili zdravo in uspešno leto. Na ta praznik sta dva mladeniča oblečena v kozjo kožo tekla po mestu in z usnjenim pasom tolkla mimoidoče, predvsem mlada dekleta, da bi imele čim več otrok. V Sloveniji imamo več različnih maškar, ki so značilne za določene pokrajine. Na Ptujske in Dravskem polju zimo odganja kurent. Oblečen je v ovčji kožuh in prepasan z verigo. Na njej visijo kravji zvonci in robci, ki si jih nabere pri dekletih. Na glavi ima pokrivalo z govejimi rogovi in v roki drži ježevko. To je gorjača, ki je ovita z ježevo kožo. Kurenti hodijo v skupinah, poskakujejo, tekajo in potresavajo s telesom, da zvonci pozvanjajo. V Prekmurju pripravijo borovo gustivanje. Če se v predpustnem času ni nihče poročil, za kazen poročijo najstarejšega neporočenega fanta ali dekle z okrašenim borom. Za pusta moramo uživati mastne ocvrte in s sladkorjem posute jedi. To so krofi, flancati, svinjina, koline, suho meso, kisla repa in kislo zelje. Pustu sledi pepelnična sreda, ko pusta sežgejo. To pa je tudi začetek 40 dnevnega posta. Ta čas naj ne bi jedli mesa. Danes se šemijo predvsem otroci, ki hodijo od hiše do hiše in prosijo: » Ali imate kaj za pusta hrusta?« Ljudje jih obdarijo s sladkarijami ali denarjem. Lana Goričanec, 5. a |