SEMINARSKE PREDLOGE – FENOMENOLOGIJA I

 

Seminarske teme naj bodo razumljene kot predlogi. Študenta/ke lahko na lastno željo po predhodni konsultaciji določi drug naslov z drugačnim seznamom literature. Razširjen seznam literature študent/ka najde med drugim tudi na seznamu izpitne literature za predmet Fenomenologija v knjižnici Oddelka za filozofijo ali na spletni povezavi: http://www2.arnes.si/~jlozar2/. Seminarska tema je lahko – po predhodni konsultaciji – nadaljevanje ali nadgradnja seminarske naloge, ki jo je študent/ka opravil/a v nižjih letnikih (pri prof. Komelu).

 

Študent/ka sporoči izbrano seminarsko temo do ponedeljka, 29. novembra 2010, bodisi na predavanju ali na govorilnih urah (od 13.40-14.40 v kabinetu 432b). Študenti/ke, ki teme ne izberejo do tega datuma, obveznost opravljajo v naslednjem študijskem letu. Študenti/ke, ki so upravičeno odsotni/e bodisi zaradi študiranja na tuji univerzi bodisi zaradi kakšnega drugega upravičenega razloga, se konsultirajo o izbiri predloge po elektronski pošti (janko.lozar@guest.arnes.si) in po elektronski pošti priglasijo seminarsko temo v istem roku, se pravi do 29. novembra 2010. Na tej podlagi bo objavljen razpored javnih predstavitev v letnem semestru, ki bo na vpogled na internetni povezavi:

 

http://www2.arnes.si/~jlozar2/

 

Študijsko odsotni študenti/ke se v tej zvezi dogovarjajo po elektronski pošti. Drugi/e študenti/ke, ki ne opravijo javne predstavitve v razredu, obveznost opravijo naslednje šolsko leto.

Seminar se odda v natisnjeni obliki na govorilni uri ali tudi tajniku oddelka NAJKASNEJE V PONEDELJEK, TEDEN DNI PRED PREDSTAVITVIJO, SE PRAVI DO KONCA GOVORILNE URE ALI PREDAVANJA. Tudi upravičeno odsotnost mora študent/ka sporočiti na govorilni uri ali na zgoraj navedeni elektronski naslov NAJKASNEJE EN TEDEN PRED PREDSTAVITVIJO. V nasprotnem primeru se obveznost prestavi na naslednje študijsko leto.

 

Ocena naloge upošteva tri kriterije: 1. kakovost pisanja (dolžina seminarja od 6 do 8 strani, velikost fonta 12, razmik med vrsticami 1.5; sprotne opombe pod črto, natančnost citiranja itn.); 2. kakovost predstavitve (pomembno tudi spodbujanje študentov k debati); in 3. kakovost problemskega pristopa (zastavitev vprašanj, ki pokažejo na študentovo prizadevnost). Seminarska naloga je številčno ocenjena, ocena velja za predmet Fenomenologija I in se vpiše v indeks, ko se študent/ka po opravljeni predstavitvi prijavi na junijski ali septembrski izpitni rok za predmet Fenomenologija I.

 

Ker ustni izpit pri predmetu Fenomenologija II zahteva poznavanje predavanj in študijske literature za Fenomenologijo I (od Brentana, Husserla do Heideggra) in Fenomenologijo II (Heidegger in najprej), lahko študent (ne nujno, vendar priporočljivo) na istem izpitnem roku opravi prvi del ustnega izpita Fenomenologija II za 3. letnik, katerega ocena ne bo vpisana v indeks, bo pa upoštevana pri oceni za ustni izpit Fenomenologija II v 4. letniku. Lahko pa se odloči, da bo konec 4. letnika opravil ustni izpit Fenomenologija II, ki bo zajemal oba seznama literature in oba sklopa predavanj. Lahko se tudi odloči pripraviti diplomsko nalogo pri predmetu Fenomenologija, to pa pomeni, da napiše za 4 letnik razširjeno seminarsko nalogo, ki je ocenjena in služi kot podlaga za diplomo.

 

IZBRANE TEME SO RDEČE OBARVANE IN PODČRTANE Z NAVEDENIMI IMENI ŠTUDENTOV

 

 

 

·         GIANNI VATTIMO IN NIETZSCHE (Gianni Vattimo: Friedrich Nietzsche, Eine Einführung) (TADEJ JAMBROVIČ)

 

1.        DESCARTES IN HUSSERL: TRANSCENDENTALNA FILOZOFIJA

·         René Descartes : Meditacije, Slovenska matica (1. in 2. meditacija), Ljubljana 1988.

·         Edmund Husserl: Kartezijanske meditacije (1. in 2. meditacija), Mladinska knjiga, Ljubljana 1975. (HORVAT SERGEJ)

 

2.        OBJEKTIVNA REALNOST IDEJ

·         Tine Hribar: “Objektivna realnost ideje Boga,” v Phainomena, 17/18, Letnik 5, Ljubljana 1996, str. 71-130. (BELTRAME PIA)

 

3.        O MNOGOTEREM POMENU BIVAJOČEGA

·         Franz Brentano: Nauk o kategorijah, Študentska založba, Ljubljana 1998.

·         Franci Zore: »Aristotelova 'logika' in nauk o kategorijah,« v Aristotel: Kategorije, Založba ZRC, Ljubljana 2004

·         Phainomena 4, Letnik I, Nova revija, Ljubljana 1992.

·         Tine Hribar: Fenomenologija I, Slovenska matica, Ljubljana 1993 (O Brentanu).

 

 

4.        BRENTANO KOT OČE FENOMENOLOGIJE

·         Brentano Franz: Psihologija z empiričnega gledišča, Slovenska matica, Ljubljana 1999.

·         Hribar Tine: Fenomenologija I, Slovenska matica, Ljubljana 1993 (poglavje o Brentanu).

 

5.        IZVOR INTENCIONALNOSTI

·         Edmund Husserl: Ideje za čisto fenomenologijo in fenomenološko filozofijo, Slovenska matica, Ljubljana 1997, str. 87-118.

·         Tine Hribar: »Izvor intencionalnosti,« v Phainomena 5/6, letnik II, Nova revija, Ljubljana 1993, str. 23-39.

·         Martin Heidegger: »Intencionalnost,« v ISTO, str. 1-22. (MEDVED MIHA)

 

6.        FILOZOFIJA KOT STROGA ZNANOST

·         Edmund Husserl: Filozofija kot stroga znanost, v Phainomena 1, 1991.

·         Andrina Tonkli-Komel: “Spremna beseda,” v ISTO.

 

7.        OBJEKTIVIZEM IN TRANSCENDENTALIZEM

·         Edmund Husserl: Kriza evropske filozofije in transcendentalna fenomenologija, Slovenska matica, Ljubljana 2005.

 

8.        METODA REDUKCIJE

·         Edmund Husserl: Kartezijanske meditacije, Mladinska knjiga, Ljubljana 1975, 1. in 2. meditacija.

·         Ivan Urbančič, uvodna študija v ISTI knjigi.

·         Adam D. Smith:  Routledge Philosophy Guidebook to Husserl and the Cartesian Meditations, Taylor&Francis e-Library, London, New York 2003. (KOLENC MATEJ)

 

9.        PROBLEM INTERSUBJEKTIVNOSTI

·         Edmund Husserl: Kartezijanske meditacije, Mladinska knjiga, Ljubljana 1975, 5. meditacija.

·         Ivan Urbančič, uvodna študija v ISTI knjigi.

·         Arthur D. Smith:  Routledge Philosophy Guidebook to Husserl and the Cartesian Meditations, Taylor&Francis e-Library, London, New York 2003. (WALNER MILENKO)

 

10.     FENOMENOLOGIJA ZGODNJEGA OTROŠTVA – PROBLEM NEOVEDENOSTI

·         Edmund Husserl: Kartezijanske meditacije, 5. meditacija, Mladinska knjiga, Ljubljana 1975.

·         Daniel N. Stern: The Interpersonal World of the Infant, Basic Books Inc., New York 1985.

 

11.     ŠESTA KARTEZIJANSKA MEDITACIJA

·         Edmund Husserl: Kartezijanske meditacije, Mladinska knjiga, Ljubljana 1975.

·         Eugen Fink: Sixth Cartesian Meditation, The Idea of a Transcendental Theory of Method, Indiana University Press, Bloomington&Indianapolis 1995.

 

12.     ŽIVLJENJSKI SVET

·         Edmund Husserl: Kriza evropske filozofije in transcendentalna fenomenologija, Slovenska matica, Ljubljana 2005, str. 127-222.

·         Ivan Urbančič: “Svet življenja in znanost pri poznem Husserlu,” v Phainomena, 2/3, Letnik I, Nova revija, Ljubljana 1992, str. 10-25.

·         Tine Hribar: Fenomenologija I, Slovenska matica, Ljubljana 1993 (o Husserlu) (FERJANČIČ MAJA)

 

13.     FENOMENOLOGIJA NOTRANJEGA ZAVEDANJA ČASA

·         Edmund Husserl: Zur Phänomenologie des inneren Zeitbewusstseins, Hua X, Martinus Nijhoff, Haag 1966

·         Ali angleška varzija: Edmund Husserl: On the Phenomenology of the Consciousness of Internal Time, Kluwer Academic Publishers, Dordrecht/ Boston/ London 1991. (ŽNIDARIČ ŽIGA)

 

14.     FENOMENOLOGIJA ČASOVNOSTI

·         John Brough Barnett: “Translator’s Introduction”, v Edmund Husserl: On the Phenomenology of the Consciousness of Internal Time, Kluwer Academic Publishers, Dordrecht/Boston/London 1991, str. XI-LVII.

·         Rudolf Bernet; »Uvod izdajatelja,« v Edmund Husserl: Bernauer Manuskripte über das Zeitbewusstsein, Hua XXXIII, Kluwer Academic Publishers, London 2001, str. XVII-VI.

 

15.     IZVOR GEOMETRIJE KOT ZGODOVINSKI IZVOR ZNANOSTI

·         Edmund Husserl: »Vprašanje o izvoru geometrije kot intencionalno-zgodovinski problem,« v Problemi, Letnik 36, št. 1-2, Ljubljana 1998, str. 7-29. (BORIŠEK ANŽE)

 

16.     DILTHEYEVA DESKRIPTIVNA PSIHOLOGIJA

·         Wilhelm Dilthey: Zgradba zgodovinskega sveta v duhoslovnih znanostih, Nova revija, Ljubljana 2002, str. 19-93.

·         Dean Komel: »Diltheyeva hermenevtika in problem utemeljitve humanističnih ved iz duha filozofije,« v ISTO, str. 421-433. (SRBAKOSKA NIKOLINA)

 

17.     KRIZA FILOZOFIJE IN USODA EVROPEJSTVA

·         Edmund Husserl: Kriza evropskega človeštva in filozofija, Obzorja, Maribor 1989.

·         Tine Hribar: “Kriza filozofije in usoda evropejstva,” v Ontološka diferenca, Fenomenološko društvo, Ljubljana 1992, str. 7-41. (SEDOVŠEK TEJA)

 

18.     BIT IN ČAS

·         Martin Heidegger: Bit in čas, Slovenska matica, Ljubljana 1997.

·         Tine Hribar: Fenomenologija I, Slovenska matica, Ljubljana 1993, »Hermenevtična fenomenologija« (Poglavje o HHHeideggru).

·         Mullhall, S.: Routledge Philosophy GuideBook to Heidegger and Being and Time, Routledge, London/New York 1996. (ZAKRAJŠEK ŽIGA)

 

19.     FENOMENOLOŠKE INTERPRETACIJE ARISTOTELA

·         Martin Heidegger: »Fenomenološke interpretacije k Aristotelu: naznaka hermenevtične situacije,« v Phainomena 15/16, Letnik V, Nova revija, Ljubljana 1996, str. 10-46.

·         Aristotel: Metafizika (V. in VI. ali D in E), Založba ZRC, Ljubljana 1999.

·         Günther Figal: Martin Heidegger zur Einführung, Junius, Hamburg 1999.

 

20.     HEIDEGGER IN ARISTOTEL

·         Franco Volpi: »Bit in čas: homologije k Nikomahovi etiki,« v Phainomena, letnik V/ 15-16 1996, str. 103-123.

·         Aristotel: Nikomahova etika (VI. knjiga), Slovenska matica, Ljubljana.

 

21.     TESNOBA

·         Martin Heidegger: »Kaj je metafizika,« v Izbrane razprave, Cankarjeva založba, Ljubljana 1967.

·         Martin Heidegger: Bit in čas, Slovenska matica, Ljubljana 1997, str. 186-201. (RADOVANOVIĆ ALEKSANDRA)

 

22.     KRITIKA HEIDEGGRA

·         Martin Heidegger: Bit in čas, Slovenska matica, Ljubljana 1997, str. 322-365.

·         Paul Edwards: Heidegger's Confussions, Prometheus Books, New York 2004.

 

23.     NIETZSCHEJEV ZARATUSTRA

·         Friedrich Nietzsche: Tako je govoril Zaratustra, Slovenska matica, Ljubljana 1999.

·         Ivan Urbančič: »Spremna beseda,« v ISTO, str. 375-453.

 

24.     HEIDEGGROV ZARATUSTRA

·         Friedrich Nietzsche: Tako je govoril Zaratustra, Slovenska matica, Ljubljana 1999.

·         Martin Heidegger: »Kdo je Nietzschejev Zaratustra,« v Predavanja in sestavki, Slovenska matica, Ljubljana 2003, str. 110-137.

 

25.     GENEALOGIJA MORALE: DOBRO/ZLO in DOBRO/SLABO

·         Friedrich Nietzsche: H genealogiji morale, Slovenska matica, Ljubljana 1988.

·         Gilles Deleuze: Nietzsche & Philosophy, The Athlone Press, London 1996.

 

25a. NIETZSCHE IN HEIDEGGER

·         Martin Heidegger: Evropski nihilizem, Misel in čas, Ljubljana 1971.

·         Martin Heidegger: »Kdo je Nietzschejev Zaratustra,« v Predavanja in sestavki, Slovenska matica, Ljubljana 2003, str. 110-137.

·         Friedrich Nietzsche: Volja do moči, Slovenska matica, Ljubljana 1991.

 

26.     PET VELIKIH IMEN NIETZSCHEJEVE FILOZOFIJE

·         Friedrich Nietzsche: Volja do moči, Slovenska matica, Ljubljana 1991.

·         Martin Heidegger: Evropski nihilizem, Misel in čas, Ljubljana 1971.

 

27.     PROTAGORA, DESCARTES, NIETZSCHE

·         Martin Heidegger: Evropski nihilizem, Misel in čas, Ljubljana 1971.

·         Ivan Urbančič: uvodna študija v ISTI knjigi.

 

28.     NIETZSCHEJEVO VEKOVITO VRAČANJE ENAKEGA

·         Karl Löwith: Nietzsches Philosophie der ewigen Wiederkehr des Gleichen, Stuttgart 1954.

 

29.     NIETZSCHE IN FENOMENOLOGIJA

·         Dean Komel: »Nietzsche in fenomenologija,« v Phainomena, letnik III/ 7-8 1994, str. 84-100.

 

30.     NIETZSCHE IN NIHILIZEM

·         Michael A. Gillespie: Nihilism before Nietzsche, The University of Chicago Press, Chicago 1996.

 

31.     NIETZSCHEJEV ANTIKRIST

·         Friedrich Nietzsche: Antikrist, Slovenska matica, Ljubljana 1988.

·         Tine Hribar: Pustiti biti, Kriza evropskega nihilizma, Obzorja, Maribor 1994.

·         Janezovo Razodetje. Sveto pismo (JAN TURK)

 

32.     ZARATUSTROVO IZROČILO I

·         Friedrich Nietzsche: Tako je govoril Zaratustra, Slovenska matica, Ljubljana 1999.

·         Ivan Urbančič: Zaratustrovo izročilo I, Slovenska matica, Ljubljana 1993.

 

33.     ZARATUSTROVO IZROČILO II

·         Friedrich Nietzsche: Tako je govoril Zaratustra, Slovenska matica, Ljubljana 1999.

·         Ivan Urbančič: Zaratustrovo izročilo I, Slovenska matica, Ljubljana 1993.

 

34.     MODERNA NEVARNOST BITI

·         Martin Heidegger: »Vprašanje po tehniki« »Znanost in osmislitev,« v Predavanja in sestavki, Slovenska matica, Ljubljana 2003, str. 10-78.

·         Ivan Urbančič: Nevarnost biti: krokiji o duhu evropskosti (Ljubljana 2004)

 

35.     MOČ IN OBLAST

·         Friedrich Nietzsche: Volja do moči, Slovenska matica, Ljubljana 1999.

·         Ivan Urbančič: Moč in oblast, Nova revija, Ljubljana 2000. (ZOBAVNIK MOJCA)

 

36.     NIETZSCHEJEV EVANGELIJ PRED IN PO NIETZSCHEJU

·         Tine Hribar: Evangelij po Nietzscheju, Phainomena, Nova revija, Ljubljana 2003.

 

37.     NOVI NIETZSCHE

·         The New Nietzsche, Dell Pub. Co., New York 1995.

 

38.     PLATONOV NAUK O RESNICI

·         Platon: Država, založba Mihelač, Ljubljana 1995, VII. knjiga.

·         Martin Heidegger: Platonov nauk o resnici, Nova revija, Ljubljana 1993.

·         Tine Hribar: »Platon in Heidegger,« v ISTO.

 

39.     UVOD V METAFIZIKO – NE IZOBRAŽEVANJE, MARVEČ OSMIŠLJANJE

·         Martin Heidegger: Uvod v metafiziko, Slovenska matica, Ljubljana 1995.

 

40.     RESNICA GOVORICE – PRECEJ DRUGAČE

·         Martin Heidegger: Na poti h govorici, Slovenska matica, Ljubljana 1995.

 

41.     PLATON: NADBOŠTVENOST IDEJE DOBREGA

·         Tine Hribar : »Nadboštevnost ideje Dobrega,« v Phainomena, letnik IV/ 11-12 1995, str. 48-100.

·         Platon: Država, VI. in VII. knjiga.

 

42.     HEIDEGGER ZA IN PROTI KANTU

·         Martin Heidegger: Kant und das Problem der Metaphysik, V. Klostermann, Frankfurt am Main 1991

·         Ali angleška verzija: Kant and the Problem of Metaphysics, Indiana University Press, Bloomington 1997.

·         Immanuel Kant: Kritika čistega uma, Problemi, Ljubljana 1993.

 

43.     VPRAŠANJE TEHNIKE KOT VPRAŠANJE DANAŠNJOSTI

·         Martin Heidegger: »Vprašanje po tehniki« »Znanost in osmislitev,« v Predavanja in sestavki, Slovenska matica, Ljubljana 2003, str. 10-78.  (PODBREŽNIK  LUKA)

 

44.     IDENTITETA IN DIFERENCA

·         Martin Heidegger: Identiteta in diferenca, Založba Obzorja, Maribor 1990.

·         Tine Hribar: Spremna beseda v ISTI knjigi.

 

45.     O IZVORU UMETNIŠKEGA DELA

·         Martin Heidegger: »Izvor umetniškega dela,« v Izbrani spisi, Slovenska matica, Ljubljana 2003.

·         Peter Trawny: »O kraju umetnosti v mišljenju Martina Heideggra,« v Phainomena, 21/22, Letnik VI, Nova revija, Ljubljana 1997. (HABIČ TILEN)

 

46.     IZVIR FILOZOFIJE

·         Tine Hribar: »Vrnitev na začetek, k izviru filozofije,« v Ontološka diferenca, Fenomenološko društvo, Ljubljana 1992, str. 163-201. (REJC ANŽE)

 

47.     ČLOVEK V NOČI

·         Damir Barbarič: »Človek v noči,« v Phainomena 19/20, Letnik VI, Nova revija, Ljubljana 1997.

·         Heraklitos Efeški, Fragmenti, založba Obzorja, Maribor 1992.

 

48.     O ČUDENJU

·         Martin Heidegger: »Kaj je to filozofija«, v Izbrane razprave, Cankarjeva založba, Ljubljana 1967.

·         Stephan Matuschek: Über das Staunen, Niemeyer, Tübingen 1991.

 

49.     VIDNO IN NEVIDNO

·         Maurice Merleau-Ponty: Vidno in nevidno, Nova revija, Ljubljana 2000.

·         Tine Hribar: spremna beseda v ISTI knjigi. (LAMOVŠEK NIKA)

 

50.     FENOMENOLOGIJA ZAZNAVANJA

·         Maurice Merleau-Ponty: Fenomenologija zaznave, ŠOU, Ljubljana 2006.

 

51.     SVETO NA SLOVENSKEM

·         Tine Hribar: O svetem na Slovenskem, Založba Obzorja, Maribor 1990.

 

52.     PARMENIDOV IZREK

·         Parmenid: Fragmenti, Obzorja, Maribor 1995.

·         Ivan Urbančič: »Razlaga Parmenida iz ozira na Hesiodovo Teogonijo,« v Phainomena, 7/8, Letnik 3, Ljubljana 1997, str. 117-136. (PELENGIĆ DRAGAN)

 

53.     SLOVENSKA FILOZOFIJA

·         Ivan Urbančič: Zgodovina filozofije na Slovenskem, RSS, Ljubljana 1970.

 

54.     FILOZOFIJA FRANCETA VEBRA

·         France Veber: Filozofija, Študentska založba, Ljubljana 2000. (ŠPELA ILIŠEVIĆ)