OKOSTJE ČLOVEKA

Že nekaj let učim v 4. razredu in tako preverjam predstave učencev o človeškem telesu. Tokrat sem se odločila za obravnavo okostja. Želela sem preveriti, koko si učenci predstavljajo človeško okostje, kaj o kosteh že vedo in kaj bi želeli še izvedeti.
Pred obravnavo sem jim razdelila liste, na katerih je bil narisan obris človeka. V obris so morali učenci narisati človeško okostje.
Učence sem pred tem opozorila, da ne preverjam njihovega znanja, ampak njihove predstave - "JAZ MISLIM..." Učenci so svoje izdelke prilepili na tablo in se jim pošteno nasmejali.

Pred obravnavo: Slike kažejo, da imajo nekateri učenci dobre predstave o kosteh. Pri nekaterih pa so kosti med seboj povezane z loki, roke in noge so sestavljene iz nekih členov, kot da bi to bila hrbtenica. Pri nekaterih predstavah kosti med seboj niso povezane, prosto lebdijo v telesu. Posamezni deli telesa med seboj niso povezani.....

Sledila je obravnava snovi. V biološki učilnisi smo si ogledali okostnjaka, ogledali smo si rentgenske posnetke in goveje kosti.

Po končani obravnavi so učenci še reševali enak učni list kot pred obravnavo, ko sem preverjala njihove predstave o človeškem okostju. Predstave so se pri vseh učencih spremenile, sicer ne pri vseh enako, povsod pa je bil viden napredek.
Napredek je potrebno opazovai pri vsakem učencu posebej in primerjati njegove prvotne in spremenjene predstave.
Nekaj težav so imeli že s samim risanjem okostja, saj je okostje, tudi če imaš pravilne predstave, težko narisati.




Po obravnavi: predstave so se nekoliko izboljšale, vendar še vedno niso najboljše. Nekateri deli so med seboj povezani, nekateri pa še vedno ne.

Učence sem na njihove napačne predstave opozorila in jim svetovala, da si v literaturi pogledajo človeško okostje. Nekateri so si lepo izdelali okostnjaka. Pri teh učencih se je videl napredek.