Koralni otok - Atol

                                                                                                                        AVTOR: PETER BUTALA

Atol je koralni greben v obliki prstana ali polkroga, znotraj njega pa je plitev zaliv - laguna. Največ jih je v Tihem oceanu, so pa tudi v Indijskem. Največji atol na svetu je Kwajalein, ki pokriva območje 2800 km2, in je eden izmed atolov Marshallovih otokov. Višina atolov je okoli 2-3 m nad morsko gladino. V laguni je voda bistra in relativno plitka, globina redko preseže 80 m, dno pa je pokrito z drobnim koralnim peskom. V laguno iz oceana vodijo ožji ali širši prehodi, vodna gladina lagune pa se spreminja ali zaradi bibavice ali zaradi valov, ki se iz oceana zaletajo v nizek koralni greben in se čez njega prelijejo v laguno in s tem trenutno zvišajo gladino vode v laguni. Dostop ladij do lagun je malo otežen zaradi visokih valov, ki jih ustvarjajo stalni pasati in monsunski vetrovi.

               

                        

Da nastane koralni otok se mora ujemati več faktorjev: Temperatura morja ne sme biti pod 20 stopinj C, zato da lahko nastajajo korale (zaradi tega je večina atolov v tropskih morjih), korale, ki so odpadlo apneničasto ogrodje koralnjakov, pa uspevajo le do globine okoli 50 m. (Koralne tvorbe v zaporedju usedlin so zelo dober indikator klimatskih razmer v času, ko so se usedale kamenine.) Na atolih prevladuje tropsko morsko podnebje s stalnimi visokimi temperaturami in hudimi nalivi v deževnem obdobju. Ker se atoli vzpenjajo neposredno iz velikih oceanskih globin, kjer ni nikakršnih pogojev za nastanek koral, je o nastanku atolov nastalo kar nekaj teorij. Najbolj znana je Darwinova: Predpostavljal je, da koralni grebeni, ki obkrožajo nek vulkanski otok rastejo s približno enako hitrostjo kot s katero se zaradi tektonike ali spuščanja morskega dna otok spušča. Tako se okoli vulkanskega otoka najprej ustvarja le robni koralni greben kasneje pa nastane ogradni, z laguno med vulkanskim otokom in samim koralnim grebenom. Z nadaljnim spuščanjem vulkanski otok izgine pod morsko gladino, tako da ostane le še koralni greben z laguno, ki zapolni prostor kjer je bil prej vulkanski otok. Ta njegova hipoteza je danes malo spremenjena in dopolnjena z dejstvi, ki jih takrat še ni poznal (okoli l. 1835), kot so pomen dvigovanja koralnih grebenov, atoli z suho laguno ter vpliv erozije na razpadanje vulkanskega otoka (abrazija, padavine). Njegovo teorijo pa podpirajo vrtanja na otokih, ki so pokazala, da se je dno na nekaterih delih Pacifika spustilo zelo globoko.
 
    Večji  atoli so naseljeni vendar zaradi prepustne apneničaste zgradbe tal nimajo talne vode, zato uporabljajo deževnico ali pa vodo uvažajo. Zelo tanka plast zemlje omogoča nekaj rastja kot so kokosove palme, kruhovci, majhno trnjavo grmičevje ter trava. Prehranjujejo se z ribami in tropskim sadjem. Staroselci, za katere se natančno ne ve od kod so prišli na otoke in so predmet najrazličnejših opazovanj ter raziskav velja, da so zaradi izoliranosti od ostalega sveta še na primitivni kulturni stopnji. Z prihodom Evropejcev na otoke so prišle tudi bolezni, zaradi katerih je veliko domačinov pomrlo, in misijonarji, ki so močno vplivali na življenje in verovanje domačinov. Večina prebivalstva je danes na teh otokih kristjanov.

                                          
 
Iz ekonomskega vidika so nekateri atoli zelo pomembni zaradi velikih ležišč gvana - to so ptičji iztrebki morskih ptic iz katerih z sesedanjem in kemičnim pretvarjanjem nastanejo fosfati.
Zaradi velikega strateškega položaja so se v drugi svetovni vojni  bili veliki boji za nekatere otoke (Midway, Wake, Tarawa). Danes pa  se atoli uporabljajo tudi za preiskušanje jedrskega orožja velikih jedrskih velesil kot sta ZDA in Francija.
Zadnje čase pa atoli postajajo tudi privlačna turistična točka, do njih se lahko pride z ladjo ali z letalom za pristajanje na vodi (laguna je za to idealen prostor), nekateri otoki pa imajo celo manjša letališča. Za takšen idiličen kraj, kjer se lahko potapljaš, loviš ribe, sončiš in uživaš v miru ter lepem razgledu pa je treba kar precej odšteti.

               
 

                                     USTVARJENO 14. 3. 1999