NAZAJ

 

 

 

Vabim te, da se udeležiš potovanja v Zahodno Evropo.  Pri tem potrebuješ, učbenik, delovni zvezek  in seveda  zemljevid Zahodne Evrope (Atlas) ter veliko dobre volje. Dobro preberi besedilo, si oglej fotografije in skice. Tako boš ugotovil(a), kaj vse vpliva na življenje ljudi v Zahodni Evropi.
Na koncu pa še reši nekaj nalog. Veliko uspeha pri delu.

 VPLIV MORJA NA GOSPODARSTVO IN  ŽIVLJENJE LJUDI

 

 

NALOGE

1.NALOGA

 Za Zahodno Evropo sta značilna dva tipa obal. Katera?

REŠITEV 1

2. NALOGA

Fotografija prikazuje tip obale Zahodne Evrope. Kako se imenuje?

Klif Moher, Irska        

Iz katere države je posnetek?


 

Ali najdemo tudi na slovenski obali  klife?

    

 

 

Opiši nastanek tega tipa obale.

REŠITEV 2

3. NALOGA:
Fotografija prikazuje tip obale Zahodne Evrope. Kako se imenuje?

 Za katere države je značilni ta tip obale?

Opiši nastanek tega tipa obale.  

 

 

REŠITEV 3

4. NALOGA:

Opazuj sliko in odgovori na vprašanja.

Kaj prikazuje slika?

Za katero državo je značilen?

 

 

Opiši nastanek.

Čemu služi nasip označen s črko A?

  Ali je gladina vode v kanalu, označena s črko B, nad ali pod višino morske gladine?

Ali je gladina vode v kanalu, označena s črko C, nad ali pod višino morske gladine?

REŠITEV 4

5. NALOGA:

 

Kako se imenuje ta znamenitost?    

Za kaj so jo uporabljali nekoč in zakaj danes?    

REŠITEV 5

  • Ko boš rešil(a) naloge, shrani naloge v svojo mapo. (Naloge označiš, kopiraš in nato prilepiš v Word ter shraniš).

  • Sedaj  te še vabim, da si s pomočjo programa Google Earth (ikono imaš na namizju) pogledaš satelitske posnetke Zahodne  Evrope.

Doma reši  vajo v delovnem zvezku na strani 29/36.

 

 

 

REŠITVE

 1.NALOGA

Visoke obale - klifi  in nizke obale

2. NALOGA

Visoka obala - klif

Posnetek je iz Irske. Klifi so značilni še za Veliko Britanijo. Najdemo jih tudi ponekod ob francoskih obalah.

Klife poznamo tudi s slovenske obale (pri Strunjanu).

Zahodna obala je odprta in izpostavljena  valovom Atlantskega oceana. Valovi butajo ob obalo in jo postopoma izpodjedajo. Obala se ruši. Oblikujejo se strme stene-klifi,

3. NALOGA

Nizko obalo s sipinami.

Značilen je za Nizozemsko in Belgijo.

Nastale so tam, ker morski valovi odlagajo pesek ob obali.  Tako so nastale plitve peščene obale. Za obalno črto se pogosto dvigujejo nekaj metrov visoke sipine. To je nakopičen veter, ki ga je prinesel veter.

4. NALOGA

Polderje.

Značilni so za Nizozemsko.

Nizozemske  obale sestavljajo številni peščeni polotoki in otoki, za katerimi se raztezajo plitvi morski zalivi.  Z nasipi so te polotoke in otoke povezali in zagradili dele plitvega morja,  morske plitvine za nasipi pa izsušili.  Najprej so zagradili morje s čvrstimi nasipi, potem pa so s pomočjo mlinov na veter iz zagrajenih plitvin črpali morsko vodo. Ko so izčrpali vso vodo, so pridobili nova kopna zemljišča. Imenujemo jih polderji.

Nasip služi za zaščito pred poplavami.

Gladina vode v kanalu, označenem s črko B je nad višino morske gladine.

Gladina vode v kanalu, označenem s črko C je pod višino morske gladine.

5. NALOGA

Mlin na veter.

 Z njimi so črpali  velike količine vode,  uporabljali so jih seveda tudi za mletje  moke.  Danes so le še za okras.