Ženski duet v ringu


Tinin zadnji Geiko je bil pravzaprav ples za dva, saj ga je odplesala v visoki nosečnosti. Ženski del občinstva v PTL je zaskrbljeno opazoval njeno še vedno gibčno telo, ki je dokazalo, da tudi trebušna okroglina ni ovira za izpeljavo ideje v glavi. Mala Mirai zdaj raca naokoli že dobro leto dni, in če njeno ime pomeni prihodnost, se bo nova predstava Ring zgodila prav tam, v bližnji prihodnosti. Že pojutrišnjem. Na sceni je znova ženski duet. Ta, sestavljen iz malo bolj izkušene Nataše Tovirac in mlajše Špele Tovornik, se bo predstavil v ringu. Prostor bo plesalki po eni strani omejeval, po drugi pa jima bo dajal popolno svobodo. Tina ima s to mešanico dobre izkušnje, saj je končala belgijsko šolo PARTS, na kateri se je, kakor pravi, veliko naučila, hkrati jo je sistem dela precej utrudil. Vse je bilo podrejeno plesu, njo pa je zanimala še vrsta drugih reči. Zato vedno poskuša osmisliti svoje predstave in jih narediti zelo plesne. Bo takšna tudi Ring? Če se boste držali Tininega reikijevskega načela vse prepusti zdaj, se vam bo zgodilo prav to, kar ste si želeli videti.

Barbra Drnač: Nedelo: 29.01.2006

 

 

 

Kakšne strasti se zbudijo v Ringu?

Zavod Flota je pripravil novo predstavo

V koprodukciji zavoda Flota in Plesnega teatra Ljubljana (PTL) sta dve mladi plesalki na odru PTL-ja stopili v Ring.

Na odru je prvič zaživela plesna predstava Ring, ki sta ji telesi posodili Špela Tovornik in Nataša Tovirac. Koreografinja predstave, Martina Dobaj Eder, je pri snovanju predstave izhajala iz ideje, da je ring zamejeno polje, v katerem so premiki nastopajočih vnaprej predvideni, a so obenem prav znotraj teh zamejitev vse možnosti odprte.

"Telo je pripravljeno, zbrano, njegova moč in kvaliteta sta premerjeni, oblikovani v prostoru in ritmični v času. V vsakem gibanju telesa pa je vedno navzoča tudi odprtost misli," je v spremni besedi zapisala dramaturginja Bojana Kunst.

Skrbno premišljen dramaturški lok
V prvem delu ustvarjalnega procesa je koreografinja postavitev plesalk v prostor in način njunega gibanja zamejila ter se posvetila raziskovanju gibalnih struktur.

"Drugi del procesa pa je te gibalne strukture naključno in odprto prepletel ter se prevesil v raziskavo med omejitvijo in možnostjo, ki jih sama odločitev o omejitvah vzpostavlja. Omejitev je namreč tudi možnost svobode drugačnih situacijskih posledic in možnih smeri delovanja. Koreografska struktura tako že ni jezik, pač pa pogoj za možnosti jezika, ki se vzpostavi šele skozi naključje in odprtost," še pojasnjuje avtorica spremne besede.

Oder, 31. januar 2006 Ljubljana - RTV SLO

 

Nove poti gibalnega medija

Martina Dobaj Eder se v svoji novi koreografiji usmerja v geometrijo prostora, v kockasto prostornino, v kateri strukturira plesne oblike in dopušča spontanost ter ritmično raznolikost. V prostorskih omejitvah avtorica vidi nove manevrske možnosti, nove spodbude delovanja, ki v končni fazi vodijo tudi do svežine energetskega zagona.

Ring je omejen prostor pravokotne oblike, v katerem se znajdeta dve osebi, dva fizična telesa, ki zasedeta določeno prostornino in v dani prostor vneseta svoje vibracije, misli in občutja, torej ne samo da zapolnita prostor, ampak mu lahko dodata tudi novo pomensko vrednost. Avtorica se je študijsko osredotočila na t. i. Labanovo kocko (plesni teoretik Rudolf Laban, 1879-1958), ko je v fazi nastajanja plesalkama Špeli Tovornik in Nataši Tovirac začrtala gibalnoprostorske zamejitve in se posvečala raziskovanju kompozicijskih struktur, zasnovanih na oglatih, okroglih in zasukanih oblikah gibanja, kjer moč telesne teže in lahkotnost vzgiba izoblikuje smer, raven, tempo in dinamiko gibanja. V tako snovani koreografiji sta tudi plesalki dobili ustvarjalni izziv, saj sta se morali koncentrirati na dane situacije in možna naključja. Pred predstavo sta celo izžrebali koreografske sklope, sestavne dele uprizoritve in se morali prilagajati zvočni montaži, ki sta ji prvič v živo sledili na sami premieri. Naključni kompozicijski sistem oziroma koreografijo naključja je kot prvi razvil in predstavil znani plesalec, pedagog in koreograf M. Cunningham v sedemdesetih preteklega stoletja, ki pa je očitno še ustvarjalno privlačna in tudi danes predstavlja določen koreografski izziv.

Prva slika v ringu odra in v porajajoči se svetlobi predstavi dve ženski podobi na rahlo osvetljenem kvadratu v sedeči pozi zenovske meditacije, s hrbtom obrnjeni proti gledalcem, istočasno pa se na steni pred njima senči pravokotna oblika svetlobne projekcije. Ta začetni statični trenutek je v svoji dobi trajanja plastično slikovit in toliko močan, da v avditoriju zavlada globoka tišina. Z intenziteto osvetlitve pravokotnih oblik tako na zidu kot na tleh in s senčenjem krožnega oboda okrog obeh teles se sprožijo prve prostorske oscilacije. Močan energetski vtis te začetne scene obudi spomin na urbano samoto bivakov, medtem ko nakopičena statična energija v določenem trenutku sproži nenadni, vendar že pričakovani premik obeh teles. Da si premiki sledijo na dveh prostorskih ravneh, simbolizira scenski rekvizit, rdeča žareča sekanta ali prostorska ločnica, postavljena v višini odra, ki ostro zareže v pravokotno prostornino in jo navidezno razdeli na dve prostorski polovici. Med plesalkama v predstavljenih gibalnih sklopih se nikakor ne zgodi fizični kontakt, čeprav njune poti križajo medsebojna srečanja, dosledno obstaneta na distanci prostorske izolacije. Špela Tovornik je v svojih plesnih oblikah mladostno zračna in otroško prisrčna, še posebno v igrivem trenutku prepletanja rok, medtem ko je Nataša Tovirac energetsko stabilna in izrazno zrela.

Ring Martine Dobaj Eder torej ni prostor, namenjen boju, prej se izkaže kot ravan naključnih srečanj dveh ljudi, dveh generacij, ki v gibalnem procesu in dramaturgiji gradnje zaideta na skupna stičišča, križišča ter se znajdeta na paralelah enačenja in tekmovalnosti.

Vsaka umetnost potrebuje svoj čas šolanja in zorenja, enako je s koreografijo kot obliko umetniškega izraza, zato je še zlasti treba pozdraviti tovrstne študijske prijeme, ki so tudi nujno potrebni za odpiranja in iskanja novih spodbud gibalnega izrazja. Za ta svoj ustvarjalni proces, ki je prerasel v petintridesetminutno plesno predstavo Ring, je mlada koreografinja dobila tudi vso potrebno podporo v ostalih soustvarjalcih predstave.


Daliborka Podboj: Večer: 4. 2.2006