Strokovni aktiv biologije, fizike in kemije

Meje, merila in kriteriji preverjanja in ocenjevanja znanja so potrjeni na sestanku strokovnega aktiva.

Meje za ocene pri ustnem in pisnem preverjanju in ocenjevanju znanja:

90 – 100 %...............5 (odlično)

79 – 89 %.................4 (prav dobro)

64 – 78 %.................3 (dobro)

50 – 63 %.................2 (zadostno)

0 – 49 %.................1 (nezadostno)

Merila za ocenjevanje laboratorijskega dela:

Dijak v celoti opravi laboratorijsko delo, sproti beleži opažanja in rezultate, jih interpretira v delovni zvezek ali na delovni list. Odgovori morajo biti čitljivi, skice in grafi jasni in popolni.

Pri reševanju računskih nalog mora biti razviden postopek dela. V primeru opravičene odsotnosti dijak vajo opravi individualno v dogovoru z laborantom. Pri vaji mora imeti svoj delovni zvezek oz. delovni list in svoja navodila za delo.

Na vajo mora priti pripravljen, kar učitelj lahko preveri.

Vaje se lahko ocenijo. Po presoji lahko učitelj delovni zvezek oz. delovne liste pregleda in ovrednoti kadar koli med šolskim letom. Med šolskim letom se določijo datumi ocenjevanja delovnih zvezkov oz. delovnih listov za cel oddelek.

Pomanjkljive rešitve dijak dopolni in jih posreduje učitelju. Če dijak na napovedani datum ne prinese delovnega zvezka oz. delovnih listov ali se predhodno z učiteljem ne dogovori drugače, je ocenjen z nezadostno oceno.

Merila za ocenjevanje poročil in seminarskih nalog:

Seminarske naloge in poročila se ovrednotijo in ocenijo po kriterijih izdelave in predstavitve seminarskih nalog oz. poročil. Dijak pripravi seminarsko nalogo oz. poročilo v skladu z merili za izdelavo seminarske naloge oz. poročila.

Naloga se oceni v razmerju 60 % izdelava naloge oz. poročila in 40 % predstavitev naloge.

Kriterij

60 % izdelava naloge:

40 % predstavitev:

ustrezen naslov (5 %),
ciljno načrtovana naloga (5 %),
ustrezen teoretičen del (10 %),
aktualno raziskovalno delo (15 %),
razlaga in interpretacija rezultatov (15 %),
sklepi in zaključek (5 %),
viri (citiranje in navajanje virov) (5 %).

aktualnost predstavitve (10 %),
jezikovna pravilnost (5 %),
celovitost predstavitve (10 %),
uporaba IKT (5 %),
stik s poslušalci (5 %),
sposobnost zagovora (5 %).

Če dijak na napovedani datum ne prinese poročila oz. seminarske naloge ali se predhodno z učiteljem ne dogovori drugače, je ocenjen z nezadostno oceno.

Pisno in ustno ocenjevanje – opisni kriteriji

Preverjanje in ocenjevanje znanja obsega: znanje in razumevanje, zajemanje in obdelavo podatkov, eksperimentalne veščine; upoštevajoč kognitivne ravni, mora dijak odgovoriti oz. napisati odgovore na vprašanja iz vsebinskih ciljev,

ki določajo obseg znanja, razumevanje, sposobnost interpretacije, reševanje problemov s povezovanjem znanja iz različnih poglavij in predmetov, sposobnost zastavitve novega problema,

sposobnost razlage in ovrednotenja kvalitativnih in kvantitativnih podatkov.

Dijak bo ocenjen z oceno:

Nezadostno (1): Ne odgovori na vprašanja, ki se začenjajo z glagoli definiraj, zapiši, razloži, pojasni, opiši, skiciraj. Naloge izbirnega tipa rešuje nepravilno, pri odgovorih je nenatančen in dela napake.

Zadostno (2): Je dokaj uspešen pri nalogah objektivnega tipa, rešuje naloge tipa pojasni, razloži, opiši … Ni sposoben smiselno uporabiti podatkov, smiselno razložiti zakonitosti in pojavov, reševati problemov s povezovanjem znanja,

torej je neuspešen pri nalogah tipa uporabi, poveži.

Dobro (3): Uspešno rešuje naloge, pri katerih gre za prenos znanja na primere, vprašanja in naloge tipa uporabi, reši. Delno rešuje naloge tipa primerjaj, poveži, izpelji.

Prav dobro (4): Pravilno sklepa in zna z manjšo pomočjo analizirati probleme. Rešuje probleme s povezovanjem znanja iz različnih poglavij, primerja, povezuje in izpeljuje.

Odlično (5): Dijak pravilno sklepa, pojme razume in jih zna povezovati. Logično in deduktivno uporablja svoje znanje v novih situacijah. Naloge so tipa predlagaj, napovej, sklepaj, primerjaj zakaj, kritično analiziraj.

Oblike in načini ocenjevanja znanja:

Individualno in v dvojicah ter naslednje načine ocenjevanja znanja: pisno (testi, poročila, projektno delo), ustno, ocenjevanje laboratorijskih vaj, seminarskih nalog in drugih izdelkov.

Da bi zagotovili čim bolj kompleksno oceno, bomo uporabljali omenjene načine preverjanja ter ocenjevanja znanja in dijaku s tem omogočili,

da na njemu najustreznejši način pokaže svoje znanje v najširšem pomenu besede.

Pri ocenjevanju znanja pri izbirnih predmetih kemija in biologija v tretjem letniku dijak pridobi najmanj eno oceno v šolskem letu.

Ocene pri izbirnem predmetu so enakovredne ocenam pri rednem pouku biologije in kemije.