Napisano po navodilih
vodene interpretacije odlomka:
Ne bom tiho!
Odlomek je prozno
besedilo, saj pripoveduje o mami in njenemu sinu, ki se pogovarjata v
trgovini. Sin si neizmerno želi gramofon, ki ga mu mati ne more kupiti,
saj si v svoji garsonjeri želi lestenec. Ker sin vztraja, mati pa noče
popustiti, začne sin znova izsiljevati z glasnim govorjenjem o tem, kako
so revni. Sin že skoraj izgovori, kako je pretepla nono, a ga mati prekine
ter mu obljubi gramofon. Na koncu odlomka zasledimo, da sin dobi obljubljeni
gramofon, mati pa mora verjetno zaradi denarne stiske kupiti bučo najmanjše
velikosti.
Mati želi kupiti lestenec, pa čeprav ne iz pravega stekla, sin pa ji nasprotuje,
saj meni, da ta lestenec ni za v njihovo stanovanje. Poglavitni razlog,
zakaj nasprotuje nakupu lestenca, pa je, da si želi gramofon, vendar ga
zaradi zapravljenega denarja ne bo dobil. V povedi "Znašla sva se
sredi arene, obkrožena z gostim zidom firbcev", pisatelj jasno da
vedeti, da se bosta mati in sin soočila ter da ima mati dovolj sinovega
govorjenja, saj jo sramoti pred drugimi. Ker pa sin vneto hoče gramofon,
še naprej sramoti mater. Pove, da ne dobi različnih stvari, ker mu jih
mati noče kupiti. Mati se odloči za nakup gramofona, ker ugotovi , da
sin ne bo tako dolgo odnehal, dokler ne bo dobil tega, kar si želi. Med
govorjenjem ga prekine ter mu pove, naj si izbere gramofon. Posledica
tega dogodka je bil nakup gramofona ter spor med materjo ter sinom. Ko
hodita po ulici, se prvič ne držita zaroke, verjetno zaradi besa matere
do sina, saj si sedaj ni mogla privoščiti lestenca ter zaradi navdušenosti
sina nad gramofonom, saj ga je nesel na poti domov.
Mati je bila primorana kupiti gramofon, saj ni hotela, da jo sin javno
osramoti, vendar tega ni hotel storiti, saj je hotela biti dobra mati
ter sinu dati življenjsko lekcijo, da vse, kar si zaželi, ne more dobiti.
Sin jo je premagal z izsiljevanjem, torej glasnim govorjenjem ter z lažmi
v trgovini polni ljudi. Ker je še mlad, ne razume odraslega obnašanja
oz. odraslega življenja, ter mu mnenje okolice ne pomeni nič. Osredotočen
je na gramofon. Po nekaj povedih, ko je sin povedal preveč, ga je mati
morala ustaviti, saj bi verjetno povedel še kaj, česa ne bi smel. Mati
ga je bila primorana poveličati ter obljubiti gramofon, saj so ju ljudje
v trgovini gledali in si verjetno mislili, da je slaba mati. Dejanje matere
se mi zdi slabo, saj bi morala vztrajati pri svojem, saj sin pozneje tega
več ne bi naredil. Ker jo je sedaj sin prevladal z izsiljevanjem, bo verjetno
to ponovil večkrat.
V mladosti sem tudi jaz večkrat tako obnašal oziroma poskušal obnašati,
saj sem si želel nekaterih stvari, ki mi jih starši niso hoteli kupiti.
Veseli me, da mi niso pustili imeti prav, pa čeprav sem še tako vneto
vztrajal. Sedaj se zavedam, da so tedanja dejanja bila nespametna, saj
mi stvari, ki sem jih tedaj hotel imeti, nikakor ne bi koristile ali pomagale.
Protestiranje tako po moje ni nikoli upravičeno, saj starši vedo, kaj
je pomembno za njihove otroke.
Uroš Gelt
|