France Prešeren - moj najboljši prijatelj

France Prešeren je postal moj najboljši prijatelj, ko se je priselil v Trimline in postal moj novi sosed. Na začetku se z mano ni hotel družiti, a čez nekaj časa sva postala zelo dobra prijatelja in takrat sem izvedel, da je moj novi sosed pesnik.
Zgodilo se je nekega dne, ko sem pogledal skozi okno in pri sosednji hiši zagledal sosedovo družino. Začeli so nositi iz avta stvari in takoj sem pomislil na to, da so se sem preselili, saj je bila sosednja hiša naprodaj. Čez nekaj časa sem šel na obisk k novim sosedom in se spoprijateljil s fantom, ki mu je bilo ime France Prešeren. Na začetku ni bil ravno zgovoren, vendar se je to hitro spremenilo. France je bil srednje visok fant z rjavimi lasmi in rjavozelenimi očmi. Čez nekaj časa sem izvedel, da je tudi pesnik in pokazal res mi je pokazal nekaj svojih pesmi. Naslednji dan, po kosilu, je zazvonil zvonec, odprl sem vrata in zagledal Franceta, ki je prišel k meni na obisk, kar me je zelo presenetilo. Pokazal sem mu svoje izdelke, ki sem jih naredil kot strojni tehnik, nato sva igrala igrice na računalniku. Čez nekaj časa, ko je posijalo sonce, sva šla kolesarit. Srečala sva nekaj mojih prijateljev, ki so ga bili zelo veseli in končno je France postal zgovoren in se začel družiti z mano in mojimi prijatelji. Odločili smo se, da se bomo jaz in prijatelji ter seveda moj novi sosed France zbrali zvečer pri meni doma ter igrali razne družabne igre. Prišel je večer in začeli smo z igro Monopoly. Te igre se že dolgo nismo igrali, saj se nam zdela dolgočasna. Nato smo začeli kartati in kar naenkrat smo se začeli pogovarjati o tem, da bi lahko šli v bližnjo diskoteko, v kateri je bila odlična zabava.
In to se je tudi zgodilo, saj smo hoteli, da bi France spoznal čim več prijateljev in si morda našel tudi kakšno dekle. Prišli smo v diskoteko, kjer so bili skoraj vsi moji prijatelji, ki so bili Franceta zelo veseli. Naenkrat je France izginil in se čez nekaj časa vrnil z čudovito, postavno žensko z imenom Julija. Vsi smo bili zelo začudeni, a hkrati tudi veseli, saj je bila družba še večja. Na to smo seveda morali tudi nazdraviti. Spili smo kar veliko in bili že precej pijani. Vsi smo bili dobre volje in tudi Prešeren je pokazal svoj talent in na hitro napisal pesem svoji Juliji. Naslov pesmi je bil Sonetni venec. Prešeren je šel na oder in to tudi odpel. Cela diskoteka mu je ploskala. Bil je čas odhoda in Julija je šla seveda z nami.
Od tega večera naprej živita France in Julija skupaj. Za ta večer se mi France vsak dan znova zahvaljuje. Če ne bi bilo mene, ne bi bilo niti Julije.

Tadej Vargazon