Ne se pustiti

Slišim govoriti ljudi,
da življenje ničvredno se jim zdi.

Zakaj temne besede so potrebne,
zakaj čustva ljudi, vse tako prizadene?

Vsi hude preizkušnje smo prestali,
nekateri, vedno na nogah smo ostali.

Bedni obrazi na vseh straneh,
od nikoder se ne sliši nikakršen smeh.

In ko voljo zgubimo,
v črni vasi se zbudimo.

Zakaj luči si ne bi prižgali,
veliko manj bi se te potem bali.

Vse moči moramo zbrati,
svoja čustva z dobrotami obdarovati.

Narišimo si sonce v srcu,
bodimo brez skrbi, kot smo bili v vrtcu.

Laura Kovač