"Naključje ne obstaja. Vera v naključje je žalitev življenja. Vse gre, kakor pač gre. Nekoč bomo že ugotovili, zakaj."

Roman, ki mi je dal misliti. Kako malo znamo ceniti življenje, dokler smo zdravi. Bolezen v družini popolnoma spremeni življenjski ritem, čustva, občutke, odnose. Počutimo se prevarani, besni, žalostni. Zakaj se to dogaja prav nam?

Kluun (Raymond van de Klundert, rojen leta 1964) je bil zaposlen v oglaševalski agenciji. Leta 2001 je izgubil ženo. Takrat je s svojo triletno hčerko Evo odpotoval v Avstralijo in napisal roman Pride ženska k zdravniku.

Pretresljiva pripoved o življenju in smrti, ljubezni in umiranju. Stijn in Carmen živita svobodno in polno življenje dveh mladih, zaljubljenih, dokler se med njiju ne vrine bolezen. Carmen zboli za težko obliko raka na dojki in po dveh letih mučnega zdravljenja izgubi bitko z boleznijo.
Življenje se jima v trenutku obrne na glavo. Porajajo se vprašanja: zakaj jaz, zakaj se to dogaja meni, bom zmogel, sem dovolj močan, strah me je, jo še ljubim, sem pripravljen na zadnje trenutke, bom prenesel … Ničesar ne olepšuje. Iskreno opisuje svoje občutke, svoje skrite misli, svoje ljubezenske afere, ki jih potrebuje, da se počuti spet v svetu normalnih, svet zdravih ljudi, svet, ki mu daje moč, da pomaga svoji ženi, svoji veliki ljubezni. Pisati o tako težkih življenjskih izkušnjah ni lahko, vsak napisan stavek spremlja globoka bolečina, zato si pisatelj pomaga s humorjem in ironijo.
Carmen je izredno močna in hrabra ženska, ki svoje stanje blaži s humorjem. Pogumno se bori. Ko se ji bliža neodložljiv konec, se odloči za evtanazijo. Mirna, z vso ljubeznijo se poslovi od svojih bližnjih. Najhuje ji je, ker mora zapustiti komaj triletno hčer.

Vendar kljub težkemu sprejemanju žalovanja in novega življenja brez Carmen, pripoveduje njegova druga uspešnica Vdovec. Težavnost samostojnega očeta triletne deklice se od začetka in vse do skorajšnjega konca stopnjuje. Kako lahko pozabim na svojo lastno hčer, ga preblisne. Hudomušna Kluunova biografska pripoved, kako ostati na nogah po smrti ljubljene žene.

Menim, da je vredno prebrati obe knjigi prav zaradi avtorjeve iskrenosti. Opozarjam Vas, da lahko pri branju knjige večkrat prepoznate lastno neiskrenost do sebe in svojih čustev, ter do sprejemanja in odgovornosti za svoja dejanja.
Roman je kljub svoji težki tematiki vsebinsko zelo tekoč in je prijetno berljiv zaradi svežega sloga pisanja in neverjetnega humorja, hudomušne ironije. Iskrenost moškega pa se dotakne vsakega srca. Punce, pripravite robčke!

Je najboljši nizozemski pisec zadnjih let in dobitnik prestižne Publiek Prize nagrade.