VSEBINA
Lovec na zaklade, znani Brock Lovett, in njegova ekipa leta 1996 med iskanjem
ogrlice imenovane Srce oceana, najdeta sef na potopljeni ladji Titanic. A v
sefu ne najdeta diamanta, temveč čudovito risbo gole ženske, ki nosi Srce oceana
prav tistega dne, ko se je Titanik potopil. Risba vzbudi zanimanje ostarele
Rose Dawson. Po tem, ko vidi risbo, se stara Rose vživi v takrat sedemnajstletno
Rose, ki se je vkrcala na Titanik. Ko vidi posnetke potopljene ladje, začne
pripovedovati zgodbo.
Titanik odpljuje na svojo prvo vožnjo. Mlada Rose se s svojo materjo Ruth in
zaročencem Calom ter ostalimi potniki prvega razreda vkrca na ladjo. Medtem
si umetnik in popotnik Jack Dawson ter njegov najboljši prijatelj Fabrizio pri
pokru priigrata vozovnico za tretji razred.
Rose je nezadovoljna nad zaroko s Calom in se boji življenja, v katerem jo vsi
kontrolirajo, zato hoče storiti samomor, a na srečo ji Jack prepreči, da bi
skočila z zadnjega dela ladje. Med Rose in Jackom se nato splete tesno prijateljstvo.
On ji pripoveduje zgodbe o svojih potovanjih, ona pa mu zaupa svoje sanje in
želje. Njuno prijateljstvo se še poveča, ko skupaj zapustita večerjo v prvem
razredu in odideta na veliko živahnejšo zabavo v tretjem razredu. Jack pove
Rose, da bi rad bil z njo, a ga Rose zavrne zaradi svoje zaroke in pričakovanja
svoje matere in drugih, vendar si kasneje premisli in ponudi svoje srce Jacku.
Rose prosi Jacka, naj jo nariše golo s Srcem oceana okoli vratu. Nato oba pobegneta
Calovemu slugi, ki ju zasleduje in se zatečeta v avtomobil v skladišču, kjer
se prvič ljubita. Nato stečeta na krov, kjer Rose Jacku obljubi, da bo ob pristanku
šla z njim. Na krovu sta oba priči, kako ladja trči v ledeno goro. Medtem Cal
odkrije risbo, na kateri Rose pozira gola, zato se odloči, da se bo Jacku maščeval
tako, da ga obtoži, da mu je ukradel Srce oceana. Zato disciplinski častnik
Jacka z lisicami priklene v neko sobo v podpalubju.
Nato kapitan in posadka ugotovijo, da je ladja od trka v ledeno goro močno poškodovana
in se bo potopila v največ dveh urah in vsem potnikom naročijo, naj si nadenejo
rešilne pasove, gredo na palubo in v rešilne čolne (ki jih je premalo, zadostujejo
za približno polovico vseh potnikov). Čeprav je Rose na začetku neodločna, kasneje
zapusti Cala in možnost, da bi skupaj z materjo prišla na rešilni čoln ter se
odloči poiskati in rešiti Jacka. Ko gre v poplavljeno podpalubje in najde Jacka
priklenjenega, teče po pomoč. Vrne se s sekiro in uspe ji pretrgati lisice.
Ko Jack in Rose vrneta na glavno palubo, ljudje vpijejo in tekajo naokoli, v
zraku lahko zavohaš paniko in strah. Rose prisilijo, da se vkrca na čoln, a
skoči iz njega in z Jackom ostaneta skupaj. Ladja se nato kmalu prelomi na pol,
se počasi potopi in ljudje kot mravlje popadajo v ledeno mrzlo vodo. Na tisoče
se jih podhladi in umre. Le redki preživijo. Rose in Jack odplavata do kosa
lesa v vodi, a je dovolj velik le za Rose. Jack v ledeno mrzli vodi kasneje
zmrzne. Rose poljubi njegovo roko, potem pa pusti, da se potopi v globino oceana.
Nato Rose reši bližnji čoln. Ko prispe do New Yorka, se možu, ki popisuje preživele
predstavi kot Rose Dawson - Jackova žena.
Potem ostarela Rose dokonča zgodbo. Na ladji raziskovalca vrže Srce oceana v
morje - kamor spada, kasneje pa zaspi v svoji postelji. Za vedno. In sanja,
da je z Jackom.
OSEBNO
MNENJE:
Čeprav je film že star, ima veliko oboževalcev, saj vsakič, ko ga pogledaš do
konca, ti oči ne ostanejo suhe. Velika uspešnica je bila in po mojem bo še kar
nekaj časa. Všeč mi je pa tudi naslovna pesem, saj je zelo romantična in zelo
ustreza filmu. Menim, da je film nekakšna mešanica ljubezenskega in romantičnega
žanra, čeprav so nekateri odlomki zelo akcijski (proti koncu, ko ladja tone)
in nekateri tudi zelo žalostni. Zato je tako zanimiv. Film se lahko primerja
s knjigo Romeo in Julija, čeprav na koncu seveda ne umreta oba, temveč samo
Jack. Všeč mi je, da je film posnet po resnični zgodbi.
Najbolj mi je všeč odlomek, ko glasbeniki igrajo, nehajo, se poslovijo, vendar
eden ostane in igra naprej, ostali se obrnejo in se mu pridružijo. Med tem pa
se kapetan zaklene v kabino in čaka na bolečo smrt. Titanik je tonil, a orkester
je igral naprej, čeprav jih nihče ni poslušal. Všeč mi je tudi glasba, katero
so igrali, saj zelo ustreza odlomku in tako lažje razumeš in čutiš film.
Elvira Feher