NAŠA SREDNJEŠOLSKA LETA (2008-2012) Leta 2008 je generacija 1993 vstopila iz osnovne šole na prag Dvojezične srednje šole v Lendavi. Šolsko leto 2008/2009 se je začenjalo. Vsi smo bili malo prestrašeni, vznemirjeni, saj so se nam začenjala prava srednješolska, dijaška leta. Že prvi dan smo bili pobarvani, bili smo najmlajši, novi, majhni "fazoji". Oblikovala sta se dva razreda gimnazije. V našem takratnem 1. b, smo se vsi večinoma poznali iz osnovne šole. Zato smo se hitro začeli družiti in novince iz Dobrovnika, Mostja, Kobilja in drugih krajev hitro sprejeli medse. V 2. letniku nas je bilo manj, saj nas je en sošolec zapustil. Skozi vsa ta leta smo marsikaj ušpičili, se povezali, se nemalokrat skregali, vendar se nato spet pobotali. Naša razredničarka je imela zaradi nas veliko skrbi, saj je v vsakem odmoru prišel do nje kakšen profesor, ki je imel o nas marsikaj pripomniti. Skozi 4 leta smo postali bolj razgledani, samostojnejši, odrasli. Pridobili smo veliko izkušenj, se marsikaj naučili, medtem pa smo tudi "izumljali" najnovejše metode uporabe različnih pripomočkov med testi. Spomnim se še, kako smo v prvem letniku jezili profesorje s ponavljanjem testov, za katere smo se med seboj dogovorili, in tako slabih ocen nismo imeli veliko. Bili smo tudi aktivni pri udeležbi različnih krožkov, tekmovanj, kjer je 4. b vedno sodeloval. Udeleževali smo se tudi veliko projektov, v izmenjavi dijakov in dijakinj iz Nemčije, Madžarske, Srbije. Pogosto smo organizirali tudi različne razredne piknike, ki so postali znani. Fenomenalen maturantski izlet in maturantski ples pa nam bo za vedno ostal v spominu. Vsak od nas je drugačen, a vendar poseben. Velikokrat imamo različna mnenja, si nasprotujemo, vendar si tudi pomagamo in držimo skupaj. Naša srednješolska leta se zaključujejo in bomo vsi šli svojo pot. Ta pot ne bo vedno lahka, saj bodo na poti vedno ovire, včasih lažje, včasih težje, vendar jih bomo morali premagati in nadaljevati svojo pot. Pred nekaj mesci smo morali sprejeti težke odločitve, se odločiti kaj in kje študirati. Ta odločitev bo vplivala na naše nadaljnje življenje, saj smo morali izbrati naš bodoči poklic, ki nas bo veselil. Pred nami je še matura-zrelostni izpit, nekaterim to ne povzroča velikih skrbi, drugim pa malo večje. Veliko dijakov in dijakinj ima omejitve za vpis na študij, zato se tisti še posebej trudijo. Učenci četrtih letnikov zapuščamo srednjo šolo, vendar se zavedamo, da nam bodo srednješolska leta za vedno ostala v spominu. Upam, da bomo vsi uspešno opravili maturo, se uspeli vpisati na želen študij in bomo tudi v bodoče obdržali stike. Odhod s srednje šole je žalosten, a hkrati tudi vesel, saj se kot bodoči bruci in brucke pripravljamo na študij, na nove izkušnje, nove dogodivščine in na nove prijatelje. Dorotea Dragošič, 4. b