Zakaj postanejo dijaki depresivni? Depresija je duševna motnja, ki lahko nastopi v različnih življenjskih obdobjih. Najpogostejša je depresija v obdobju mladostništva/adolescence, vendar je značilna tudi za otroštvo, obdobje odraslosti in za obdobje ostarelosti. Sama menim, da je depresiven dijak zelo osamljen in se počuti nekoristnega, nezaželenega, izključenega iz družbe. Možno je, da trpi tudi za socialno izključenostjo, je doma emocionalno zanemarjen in tako postane depresiven. Depresivni otroci potrebujejo veliko pozornosti, družbo in veliko izkazane ljubezni. Depresija lahko izvira iz družbenega okolja, lahko pa se kot bolezen pojavlja v družini in seveda, je lahko posledica izgube ljubljene osebe ali prijateljev. Zanimivo je, da v 21. stoletju narašča število depresivnih ljudi, tako tudi samomorov in tragičnih zaključkov. Vendar, kaj privede najstnika ali najstnico do tega, da postane depresiven? Današnja družba se zelo razlikuje od predmodernih družb, od takrat, ko so se vsi otroci igrali skupaj zunaj v naravi in se družili. Manj je bilo izključenih otrok. V današnji kompleksni družbi pa je veliko predsodkov do drugih. Zdi se mi zelo nesramno, da v družbi določene etnične in rasne manjšine izključijo, ker se razlikujejo glede na jezik, barvo kože, vero. V naših krajih tako obravnavamo Rome, kar je zelo žalostno. Ti posamezniki se počutijo grozno ob takih dejanjih. Nekateri se začnejo celo rezati, so vsaki dan zaprti v sobi in se smilijo sami sebi. Dijake in dijakinje pogosto obsodimo glede na prvi vtis. Človeka moraš spoznati, komaj nato ga mogoče lahko obsodiš. Obstajajo različne mladostne skupine, v katere si zelo težko sprejet. Ponavadi se moraš prilagoditi, mogoče celo spremeniti svojo osebnost, da ugajaš drugim ljudem in te tako sprejmejo med sebe. To se mi zdi nesmiselno, saj v taki družbi ne moreš biti to, kar si. Če hočeš prave prijatelje, te morajo sprejeti takega, kot si. Dandanes je v srednjih šolah najpogosteje popularen tisti, ki kadi, se vsak vikend udeležuje zabav in se ne uči veliko. Tako so učenci, ki se učijo in imajo boljše ocene ponavadi izključeni. Taki posamezniki, ki se trudijo in imajo cilje, lahko zaradi okolja, sošolcev in sošolk postanejo nesrečni, depresivni. Vsak si želi, da bi bil sprejet, da bi bil zaželen, ter da bi imel v težkih časih komu zaupati. Kot opažam, danes vsak skrbi le za sebe, za svoje koristi, tako tudi druge ljudi izkorišča, in nato, ko dobi svoje, jih enostavno, brez obžalovanja "zavrže". Najbolj žalostno pa je, ko opazimo, da je nekdo depresiven, žalosten, pa se na to ne oziramo, ne želimo pomagati, saj si vsak misli: imam dovolj svojih težav, ki jih moram sam reševati. Kako naj v taki družbi dijaki in dijakinje in nasploh vsi NE postanejo depresivni?! Prebirala sem različne članke o depresiji, kjer je pisalo, da so raziskovali, kateri spol je pogosteje depresiven. To so bile ženske. Dekleta so po raziskavah dvakrat bolj pogosto depresivna od fantov. Dekleta smo bolj občutljive, prizadenejo jih že najmanjše, mogoče celo nepomembne stvari. Norčevanje, zafrkavanje iz osebe, zelo vpliva na njeno osebnost. Ta se samopodoba postopoma znižuje. To privede do tega, da se zapre med štiri stene in joče. Navadna, občasna depresija hitro mine, pri dekletih pa se pogosto vrača. To se kaže tudi v hitri spremembi razpoloženja. Globoka depresija, pa je že najhujša. Medtem fantje navadnim stvarem, grdim besedam ne pripisujejo tako velikega pomena in se s tem niti ne ukvarjajo. Njim ni tako pomembno, kaj si drugi o njih mislijo. Opažam tudi, da so fantje bolj odprti za sprejemanje novih ljudi. Pri dekletih je več težav glede sprejetja novinke v skupino. Depresivne dijake je možno ozdraviti z različnimi metodami, najboljše pa je, da jim damo priložnost, jih želimo spoznati, se ukvarjati z njimi, ter jim moramo izkazovati več pozornosti. Kam pa bomo čez nekaj desetletij prišli, če bo vsak skrbel le zase, za svoje koristi, obsojal druge ter mislil, da je najboljši? Depresivnih ljudi bo vedno več. Samomorov, tragičnih zgodb bo vedno več, mi pa si bomo le zatiskali oči pred resnico. Zato moramo to preprečiti! Dorotea Dragošič, 4. b