John Grisham: Bratovščina

Življenjepis
John Grisham je zaslovel z romanom Firma, ki je po l. 1991 postal velikanska uspešnica. Že pred izidom tega romana je opustil odvetniško službo in se posvetil pisanju. Poznavanje pravnega sistema ostaja poglavitni navdih njegovega ustvarjanja. Z romani Pelikanovo sporočilo, Klient, Mojster za dež, Oporoka, Odvetnik ulice, Zadnji porotnik, Poziv in Kralj poravnav si je pridobil milijone zvestih bralcev po vsem svetu. Po kar desetih njegovih romanih so doslej že posneli tudi filme med drugim tudi najnovejšega Lincolnov odvetnik.

Romani: avtor 25 romanov, od teh jih je v slovenščini doslej izšlo štirinajst, od tega enajst pri Založbi Mladinska knjiga: Mojster za dež (Rainmaker), 1997, Družabnik (The Partner), 1998, Odvetnik ulice (The street Lawyer), 1999, Oporoka (The Testament), 2000, Bratovščina (The Brethren), 2001, Poziv (The Summons), 2003, Kralj poravnav (The King of Torts), 2004, Zadnji porotnik (The Last Juror), Pogajalec (The Broker), 2006, Nedolžen sem (The Innocent Man), 2008, Pritožba (The Appeal
Zanimivosti: Grisham je ustanovil fundacijo, s katero je zbral 8,8 milijona dolarjev in jih namenil prizadetim zaradi orkana Katrina.
Pisatelj, ki si je v otroštvu želel postati igralec bejzbola, v svojem prostem času dela tudi kot komisar mlade bejzbolske lige, prav tako pa je zgradil 6 igrišč, za bejzbol, na katerih lahko igra preko 350 otrok.

Obnova:
Središče dogajanja zgodbe je v zvezni zapor. Posebnost tega zapora je, da to v bistvu ni zapor, ampak kaznilnica, torej ni ograje, ki bi jih varovala pred pobegom in ostalih običajnih postopkov.
Tu je zaprta trojica nekdanjih sleparskih sodnikov imenovanih Bratovščina, ki s svojimi potegavščinami iz čistega dolgočasja in misli na življenje po odhodu iz zapora povzroči, da se Združene države zatresejo skoraj do temeljev.
S posebnim sistemom in zunanjo pomočjo zapitega odvetnika - ta jim samo prinaša in odnaša pošto ter vsake toliko skoči v banko na Bahame preverit, kako je z denarjem, ki so ga tja nakazovale njihove tarče - ujamejo predvsem bogate in poročene moške v past tako, da dajejo oglas v homoseksualno revijo, kjer poskušajo v dopisovanje zvleči prikrite homoseksualce, predvsem poročene in bogate moške. Iz njih poskušajo izvleči čim več informacij in podrobnosti iz njihovega zasebnega življenja.

V primernem trenutku, ko jim ti razkrijejo dovolj informacij, pa te uporabijo proti njim v obliki izsiljevanja. Tako sprva nekaj časa služijo velike denarje, saj se v past ujamejo poročeni starejši bogati bankirji. Vse poteka gladko, dokler si za dopisovanje pomotoma in nevede ne izberejo napačnega človeka - predsedniškega kandidata. Tu bi se lahko zgodba končala, saj je le ta dopisovanje kaj kmalu prekinil, a se v bistvu šele začne. V dopisovalsko mrežo se zaplete CIA z njenim direktorjem na čelu. Ta je namreč nekdanjega kongresnika in sedanjega predsedniškega kandidata tja dobesedno postavila.
On sam pri celotni kampanji ni imel nobene besede, bil je samo njen obraz in telo, vse ostalo je organizirala CIA: vse od govorov pa do zbiranja denarja v zameno, da ga postavi za predsednika. Vrtinec spletk se nadaljuje in je samo vprašanje časa, kdaj in kdo bo naredil konec, saj nihče noče popustiti.

Moje mnenje:
Meni osebno je bila knjiga zelo všeč, saj je tudi moj najljubši roman.Prebral pa sem jo samo zato, ker sem jo pred petimi leti dobil za rojstni dan in sem se iz radovednosti ter zato, ker jo pač že imam, odločil prebrati.
Knjiga je resnično vredna svojega časa in pozornosti. Ob branju knjige, bolje rečeno zgodbe, se nisem še nikoli počutil tako prijetno. To pa je zaradi pisateljevega sloga, ki zgodbo, le-ta je dokaj kompleksna in zelo razvejana, razgrne z občutkom pristnosti in besednimi sestavki na visoki ravni, jo ohranja napeto ter razumljivo od vsega začetka, tako da se bralec počuti, kot da bi bil sam prisoten.
Zelo všeč so mi bili tudi opisovanje odvetnikovega pijančevanja v gostilni Pri Pepeju, opisovanje zapora, najmilejšega v državi, za katerega so zaporniki govorili, da jim je tako všeč, da bi najraje tam kar umrli ter delovanja Bratovščine, njihovega zaporniškega sodišča ter pogovorov o izvajanju svojega načrta. Ob njem so se sami presneto zabavali in pisatelj s svojim slogom pripovedovanja doseže, da se zelo zabavaš tudi sam. Zanimivo je tudi dogajanje okoli predsedniških volitev, katerega glavni namen je pisateljeva kritika sistema in kapitalistične demokracije, kjer imajo glavno besedo denar in posamezniki, ne pa ljudje. Predvsem zanimiv pa je razplet zgodbe, ki ga sedaj ne morem razkriti, bo pa zato potrebno prebrati knjigo.

Arjan Mejaš