Knjiga Mit o NOB

Torej v tej objavi bom predstavil knjigo z naslovom Mit o NOB. Knjigo je napisal Gregor Medvešek in se jo lahko kupi za 15 € pri njem in malo dražje preko kakšne knjigarne. Knjiga je zelo zanimiva, govori pa o boju za narodno osvoboditev ali bolj znano: narodnoosvobodilnem boju. Pisatelj v knjigi ovrže vse argumente in z utemeljitvami pojasni, da "NOB" nikakor ni bil narodnoosvobodilen, saj v Sloveniji ni bilo potrebno nikogar osvoboditi. Vsak človek, ki se je malo poglobil in neopredeljeno gledal na dogodke med 2. svetovno vojno in po njej, ve, da je ta boj bil samo odskočna deska za nadvlado Komunistične partije brez demokratičnih volitev.

Torej ta komunistična revolucija, katera je več kot žaljivo poimenovana z narodno osvobodilnim bojem, se opravičuje, da brez njihovega boja oziroma upora proti okupatorju Slovenija danes ne bi več obstajala. Knjiga torej poskuša dokazati, da je prav zaradi tega boja Slovenija utrpela veliko število žrtev. Sicer je to potekalo med državljansko vojno izmišljeno s strani komunistov, ampak vseeno, NOB je pri nas zadala več kot 100 tisoč žrtev, med drugimi ženske, tudi nosečnice, otroke itd. Nič ne opravičuje teh hladnokrvnih pobijanj, posilstev, ropanj. Nikakor ne opravičuje že zato, ker so vrli intelektualci izrabili domoljubna čustva v politične namene, kot sem že rekel, za nedemokratičen pristop do oblasti. Dokaz, da izgon okupatorja ni bil končni cilj partizanskega boja, je to, da so izvensodno dali pobiti več deset tisoč vojakov z družinami. Pisatelj se na to temo ne obrača toliko najverjetneje zaradi tega, ker tisti, ki verjame pravljicam, katere so jih učili tovariši od malih nog, ne morejo uvideti toliko resnice skozi eno knjigo, zato je najverjetneje želel počasi je razsvetliti.

Nemška vojska je imela v Sloveniji dobrih šest tisoč žrtev, partizani so pa pobijali vse drugo, samo Nemcev ne. Malo zanimiva je primerjava: Nemci so izgubili 6 tisoč vojakov - partizani pobijejo več sto tisoč Slovencev. Torej teh šest tisoč Nemcev ne predstavlja niti 10 % pobitega. Torej so si malo napačno dali poimenovanje narodnoosvobodilni. Bolj realno ime bi bilo "narodno čiščenje".

Torej knjiga je primerna za tiste, ki jih zanima zgodovina in seveda zgodovinska resnica. Gotovo pa mora bralec imeti dober želodec, saj se pisatelj dotika teme, ki vedno gradi spore in tisti, ki nočejo sprejeti resnice, s težkim srcem, a vendarle slej ko prej morajo priznati, da ima pisatelj prav. Knjiga s takšno vsebino težko pride do izdaje, saj je nobena knjigarna noče izdati, ko pa izide, pa tudi hitro pride do ponatisa. Knjiga je tudi dokaz, do kakšne medijske cenzure lahko pride neka država, saj je v medijih enostavno ne najdemo, čeprav je dosegla veliko branost. Samo sanjamo lahko kakšno branost in osveščenost bi dosegla, z medijsko podporo. Torej ni čudno, da smo kot narod zaostali, saj čeprav imamo v ustavi zapisano svobodo govora, moraš še vedno paziti, kakšno knjigo napišeš. Torej če se ne držimo ustave, kako naj dohitevamo bolj napredne narode.

Tadej Ž.