Šola - pekel ali raj

Dnevno lahko slišimo besede od vodilnih v državi, da bodo speljali razne reforme. To so: zdravstvena reforma, reforma o RTV, pokojninska reforma in tudi reforma na področju šolstva se nam obeta.
Začel bi ravno s slednjo, kajti menim, da so naše šolstvo in na sploh izobraževalne ustanove v razsulu. Današnja "demokracija" je pripeljala šolstvo na rob propada s tem, da je zbila avtoriteto učiteljev in dvignila "moč" učencev. Zato si učitelj več ne more zagotoviti reda in discipline v razredu, kajti če dvigne glas ali pa prime otroka za roko, naj se umiri, te to že nasilje in kršenje človekovih pravic. Ob tem se sprašujem, čemu še sploh naziv šole "vzgojno izobraževalna institucija"?!Jaz osebno nisem pristaš nasilja, ampak vseeno menim, da bi neko vrsto kaznovanja morali povrniti v šolske klopi, kot je to bilo nekoč, kajti lepa beseda dandanes več pri nikomer ne zaleže.
Druga stvar ki je še problematična v času šolanja, je preobremenjenost. Nekateri učenci oz. dijaki imajo tedensko od 35 do 40 ur, nekateri še več. Takšno število ur je nemogoče spraviti na urnik. Lep primer za to je naša šola. Edini način, da se te ure spravijo na urnik je, da se uvede šestdnevni delovni teden, kot je to nekoč že bilo. Mislim, da se bo to prej ali slej zgodilo, kajti vlada stremi k temu, in na splošno cel svet, da iz državljanov naredi "poslušne robote". Ti "roboti" več ne bodo razmišljali z lastno glavo in bodo delali le za "poveljnike" države, kot so razni ministri, visoki državni uradniki, menedžerji in direktorji, ki diktirajo tempo in usodo države. Zaradi te preobremenjenosti se pojavlja "kampanjsko učenje". Učenci oz. dijaki so v šoli od jutra pa tja do poznih popoldanskih ur. Ko pridejo domov, so izčrpani in utrujeni. Od njih sistem pričakuje še aktivno vključevanje v razne krožke in izbirne predmete. Nato naj se še vsak dan učijo sproti, da ne bo "kampanjskega učenja". In sedaj pride nesmisel - ironično vprašanje: Kaj počneš v svojem prostem času? Smešno! In hkrati žalostno. Kako naj imajo prosti čas, pa so prej omenjeni od jutra do večera v šoli. Sedaj se pojavi ključen problem družbe. Otrok sploh ne vidi svojih staršev, ker ti delajo takrat, ko je otrok doma, ali pa takrat, ko je otrok še v šoli. V tem primeru nimajo časa, da bi se ukvarjali z otroki, ker imajo svoje opravke okrog hiše in v gospodinjstvu. S tem se otroci odtujijo od civilizirane družbe in zahajajo v skrajne, odtujene družbe. In sedaj se spet navezujem na začetku omenjeno problematiko discipline. Sploh se ne čudim, da je večina današnjih otrok problematičnih, divjih, "neciviliziranih" … Otroci nimajo nobenega stika s starši, niti z "normalno" civilizirano družbo. Živijo zaprti v svoj virtualni svet, ki pa ne bo nikoli postal realen.
To so dejstva, nad katerimi bi se človeštvo moralo zamisliti, če mu je še sploh mar za prihodnost. Te probleme se ne da rešiti od danes na jutri. Potrebno je ogromno časa in predvsem volje, ki je dandanes primanjkuje, kajti današnji cilj posameznika je sledeč: Kaj me brigajo ostali. Pomembno je to, da poskrbim zase in za svoj žep. Zaradi takšnega razmišljanja pa svet drvi v propad.

(Anonimno)