Pirati s Karibov 4 - Z neznanimi tokovi


"Neprekosljivi piratski kapitan Jack Sparrow in zviti morski volk Barbossa skušata najti legendarni izvir večne mladosti, a jima pot prekriža pustolovka in nekdanja Jackova simpatija Angelica. S spretnimi nakanami Jacka zvabi na ladjo legendarnega gusarja Črnobradca. Ko se v zgodbo vmešajo tudi pogubne morske deklice, dvolična angleška mornarica in trdosrčni morski razbojniki, mora Jack znova pokazati obilico čudaških spretnosti in zaupati svoji obešenjaški sreči."

Četrti del se nekoliko razlikuje od ostalih, saj v tem delu ne zaigrata Orlando Bloom in Keira Knightley. Keira je o tem dejala tako: "Uživala sem v snemanju prvih treh delov, ampak zdaj je čas, da grem naprej." To, da izpadeta dva igralca, nekako ne deluje moteče, saj njuna zgodba na nek način še ne zahteva nadaljevanja. Kot se spomnite, se tretji del konča s tem, da Will Turner prebode srce Davyja Jonesa in mora prevzeti njegove dolžnosti. V desetih letih lahko le en dan preživi na obali, to pomeni le en dan s svojo ljubljeno. Tako, da se njuna zgodba ne nadaljuje, lahko bolje spoznamo Jacka Sparrowa.

"Na enem izmed križarjenj sreča žensko iz svoje preteklosti, za katero ni prepričan, ali gre za ljubezen ali pa ga ta zgolj izkorišča, da bi našla vrelec mladosti. Ko ga prisili, da se vkrca na ladjo Queen Anne's Revenge mogočnega pirata Blackberada, Jack Sparrow ne ve več, koga se naj bolj boji - Blackbearda ali ženske iz svoje preteklosti."

Zanimivo je, da tudi Jacka, trdnega in odločnega moža lahko zlomi neka ženska. Všeč mi je bila Jackova ranljivejša stran, ko upošteva tudi druge in ne gleda le na sebe. Kot sem že prej navedla, se skupinica ljudi odpravi na "lov" za izvirom mladosti. Vendar, kam bi prišli, če bi tako pomembno dobrino vsak poznal in bi lahko vsak iz nje. Potem bi bili vsi nesmrtni. Zapolnili bi vse kotičke zemlje in kaj potem? Vendar na srečo ni vse tako preprosto, kot se lahko zdi. Izvir mladosti skrbno čuva uganka, pa tudi do sestavin, ki so ključnega pomena, do večne mladosti, ni tako lahko priti. Zalomi se nam lahko že na začetku, saj pot do izvira mladosti ni včrtana kar tako na zemljevid. Mogoče bi si delo lahko olajšali z Jackovim kompasom, ki kaže tisto, česar si človek najbolj želi. Kompas in ostali mistični pripomočki v filmu so mi še posebej všeč. Ne vem, če bi meni ta kompas pomagal pri iskanju tega vrelca mladosti, saj nisem prepričana, če je to moja največja želja. Vendar Jack ga ima in tako kaže, da si večne mladosti res želi. Tako mu ne preostane drugega, kot da poišče kelih, iz katerega bo potrebno piti, po tem ko jim bo uspelo zbrati vse potrebščine. Ko najdejo kelih, se lahko odpravijo na lov za morskimi deklicami. Ko smo prišli do prizora z morskimi deklicami,sem se takoj spomnila na Odiseja in njegove sirene. Zdi se mi zanimivo, da so si pri prikazovanju morskih deklic pomagali s Homerjevimi opisi misterioznih morskih bitij. Junaki bodo potrebovali solzo morske deklice, vendar morsko deklico ni tako lahko prisiliti do tega, da bi jokala. Tukaj izkoristijo dekličino šibko točko. To je misijonar, ki pluje z njimi. Deklič in mornar se zaljubita in to opazijo tudi pirati. Njuno ljubezen uporabijo proti njima in ko misijonar izpove ljubezen morski deklici, ta potoči solzo. Pirati solzo hitro ulovijo. Morska deklica se počiti izdano, vendar se na koncu konča vse ravno prav. Ko imajo vse, kar potrebujejo, se odpravijo izviru naproti. Sparrowu morda po sreči, morda po znanju uspe priti, do izvira. Tako se začne boj za mladost, vsi si želijo te neprecenljivosti. Med bojem jih presenetijo še Španci, ki celoten "tempelj" porušijo, saj se jim zdi to le nesmiselna izmišljotina. Tukaj se kaže krutost ljudi, rušimo vse, kar vidimo, ničesar ne cenimo. Zanimivo se mi zdi tudi to, da ko pridejo na ta mistični kraj tudi Angleži, takoj izobesijo angleško zastavo in posest razglasijo za svojo. Prvi prispejo seveda pirati, katerih odziv pa je zelo pozitiven, izrekajo stavke, kot so: Tukaj je čudovito itd. Vredno se je zamisliti, v kako drugačni luči so v tem prizoru predstavljeni pirati. Tukaj izpademo mi kot nekakšni brezvestneži, kar tudi morda smo. Ta skrita sporočila, ki so lahko očem opazna, če dobro prisluhnemo filmu, so mi še posebej pri srcu in prav zaradi tega mi je mogoče film zelo všeč. Všeč mi je to, da lahko k znanstveni fantastiki, vključijo kruto realnost, ne da bi preveč izstopala. Všeč mi je tudi to, da na koncu Jack ne ravna sebično in ne izpije vodo mladosti, ampak jo ponudi umirajoči Angelici, svoji ljubezni iz preteklosti, čeprav se mi zdi, da njuna ljubezen ponovno oživi. Oba sta preplaha in se bojita, da bi lahko bila prizadeta, zato se en drugemu zopet izogneta in nadaljujeta poti vsak po svoje. Jack odpelje Angelico na samoten otok in jo tam tudi pusti. Mogoče jo v resnici ljubi in je noče ponovno izgubiti, zato ji s tem, da jo pusti na otoku onemogoči, da bi mu zopet izginila izpred oči. Mogoče bi Jack potreboval malo podpore tudi od Angelice, saj je tudi ona zvita kot Jack, tako nikoli ne vesta, če lahko zaupata drug drugemu. Mogoče, ko se bo končala Jackova piratska kariera, bosta lahko zaživela življenje polne ljubezni.

Patricija Horvat