Dnevi minevajo,
ljudje samevajo.

Sami smo v tišini,
sami smo, kot da bi bili na napihnjeni blazini.

Kot da bi cel dan sedeli v temi,
za nič drugega kot za sebe bi živeli.

Kot da bi bili prazna omara,
katera je že tako stara, da noben je ne mara.

Ampak zakaj je tako?
Zakaj dnevi tako minevajo?
Še premakniti se nam ne da oko,
ker enostavno preleni smo za to.

In potem samevamo,
druge zaradi tega oštevamo.

In tako nam dnevi minevajo,
ljudje pa še dalje samevajo.

Patricija Horvat