France Prešeren - moj najboljši prijatelj
(domišljijski spis)

Z najboljšim prijateljem Francetom Prešernom sem se spoznala nekega prelepega sončnega dne v parku v Lendavi. Osamljena sem sedela na klopi in k meni je pristopil možakar, ki me je spraševal o Lendavi in njeni okolici. To se je zgodilo 13. 5. 2008.
Povedal mi je vse o sebi. Da se je rodil v Vrbi in da je znan slovenski pesnik ter da je prišel v našo okolico zato, da bi dobil kakšen nov navdih za svojo pesnitev. Jaz sem se mu tudi predstavila in mu obljubila prenočišče pri nas doma. Ker je izgledal predvsem staromodno - dolga črna jakna, črni škornji, klobuk iz 19. stoletja, sem ga pregovorila, da spremeni svoj stil oblačenja. Malo je bil jezen name, vendar sem ga prepričala. Res, da stežka, saj je zelo trmast kot jaz. Prav zaradi tega pa sva se ujela od prvega trenutka in postala dobra prijatelja.
Po stilski preobrazbi sem ga pripeljala domov. Mama tega ni bila vesela, saj je vedela, da France (jaz sem ga klicala Franci) ni prišel le za en dan. Razložila sem ji, da nima nikogar drugega, samo mene in da rabi mojo ter njeno pomoč. Pristala je. Prve dneve je France samo poležaval in ni nič delal. Dovolj mi je bilo tega in sem ga odpeljala, zvabila, da naj pride z mano v šolo. Tako je tudi bilo. Vse je bilo dobro do tistega trenutka, dokler ni prišla ura slovenščine, kjer smo govorili o romantiki. Naš razred, slavni 2. c , je nakladal vse možne stvari, ki pa niti najmanj niso spadale k romantiki. France Prešeren se je zgrozil nad tem in dobesedno popenil. Poskušala sem ga umiriti, vendar ni šlo, zato sem dobila prost dan v šoli, da odpeljem tega čudaka domov in ga nikoli več ne pripeljem v šolo. Doma se je umiril. No, za nekaj pa je le dobro bilo to, da mi ni bilo treba v šolo.
Moj prijatelj je odličen za zabave. Zvabila sem ga s sabo na pijačo v Tuš, kjer so bili moji prijatelji. On pa je res za zabave. Plesal je po mizah, zapel svojo verzijo pesmi, enkratno je bilo. Ker je poskusil tudi alkohol, se je malce napil in drugi dan ga je bolela glava. Ampak med zabavo je napisal svoj najboljši sonet. Zelo je bil vesel. jaz pa sem si zadala skrivno poslanstvo. Ta čas, ko je gostoval pri meni doma, sem mu napisala pesmico.
Prišel je dan slovesa. France Prešeren me je presenetil s šopkom vrtnic, in sicer pri lendavskem gradu. Bila sem presrečna. Na moje presenečenje mi je izpovedal ljubezen in me vprašal, če bi z njim poročila ter šla živet v Vrbo. Povedala sem mu, da sem jaz za to premlada in da je moje življenje tu v prelepi Lendavi. Razumel je. Po njega je prišlo zasebno letalo. Oba sva bila žalostna in objokana. Obljubila sva si večno prijateljstvo in povedal mi je, da je posvetil eno svojih pesmi, ki bo izšla leta 2012. Vstopil je na letalo ter odpotoval.

Od tistega trenutka dalje me vsak dan pokliče in mi pošilja pisma. Jaz pa nestrpno čakam naslednje leto, saj bo izšla Prešernova zbirka, zbirka mojega najboljšega prijatelja, kjer bo naslovna pesem namenjena prav meni. Na to sem zelo ponosna. Vendar o tem niti besedice, saj je to skrivnost!

Megi Feher