Matjaž, špartanski kralj


Štelo se je leto 153 po Kristusu, ko se je rodil Matjaž, sin špartanskega kralja Alojza. Že na začetku je kazalo, da bo nekoč velik bojevnik in vladar kot njegov oče.
Ko se je rodil Matjaž, je bila vsa Šparta srečna, saj je bil to kraljev prvi sin. Kmalu so imeli na dvoru zabavo in ljudje so čestitali očetu in materi, prišel pa je tudi videc in novopečenima staršema napovedal, da bo Matjaž nov špartanski kralj in da bo povzročil vojno. Že kot otroka so ga vzgajali špartansko. Spal je zunaj, če ni ulovil kakšne živali, hrane sploh ni imel, po mestu je moral hoditi nag, ženske družbe sploh ni imel, učil se je streljati z loki, itd. Ko je bil že malce starejši, se je udeleževal špartanskih iger, ki so potekale v mestu. Skoraj vedno je zmagoval, zato je bil seveda oče nanj zelo ponosen. Potem pa ga je na nekih igrah premagal sin enega izmed kmetov in to ga je zelo potrlo. Od tistega trenutka se je zelo spremenil. Postal je bolj agresiven, brezčuten in cele dneve je treniral, da bi ga naslednjič premagal. Oče ga je v tem podpiral, mati pa se s tem nikakor ni strinjala. In ko je napočil trenutek, ko so bile na vrsti naslednje igre, je Matjaž zbolel in oče je bil zelo jezen, vso krivdo je zvalil na Matjaža, saj si je po njegovem mnenju sam kriv. Matjaž je bil jezen na očeta ter nase. Kmetov sin je na igrah ponovno zmagal, zato se je Matjaž odločil, da se bosta spopadla prvič, ko ga sreča na ulici. In res, Matjaž je hodil po mestu, nakar ga je srečal na trgu. Pred množico ljudi ga je izzval na dvoboj, toda Simon, kmetov sin, se z njim ni hotel dvobojevati. Matjaž je kar vztrajal, Simon pa se je še vedno branil tega, da bi se spopadla. Izvlekel je meč in ga vrgel proti Simonu, ta ga je ujel in rekel, da se lahko pogovorita drugače. Toda Matjaž ga je napadel in Simona vrgel na tla. Vnel se je dvoboj med Matjažem in Simonom, v katerem je na koncu zmagal kraljevi sin. Množica ju je začudeno gledala, Matjaž pa je pobral meč in odšel. Naslednji dan je Matjaža hudo pekla vest, ali ni morda Simon huje ranjen. Šel je do kmetov in ga poiskal. Bil je v zelo slabem stanju in Matjažu je bilo zaradi tega zelo hudo. Vedel je, da ni ravnal prav, in se mu je opravičil.
Ko je to izvedel Alojz, je bil zelo jezen, saj je bil Matjaž vendarle špartanski vojak in si usmiljenja ni smel privoščiti. Matjaža je začel zelo zmerjati in ga tepsti, toda Matjaž mu tega ni zameril, saj je vedel, da si je za to kriv sam. Ker je od daleč to videl Simon, je brž stekel k njima in potegnil Matjaža vstran. To je Alojza še bolj razjezilo, zato je rekel, da bosta zdaj kaznovana oba. Štefan, Simonov oče, se s tem ni strinjal in se je, čeprav je bil kmet in tega nebi smel, uprl Alojzu. To je povzročilo vojno med kraljem in kmeti. Vrsto let so se kregali, med tem pa sta Matjaž in Simon postala prijatelja. Matjaž je rekel, da Simon lahko stopi v vojsko, Štefanu pa ni bilo treba plačevati davkov, zato je bil Matjaž junak.
Uresničila se je prerokba vidca, toda ne tako, kot si jo je razlagal Alojz, saj Matjaž ni bil junak v vojni med državami, temveč med sovraštvom med kmeti in kraljem.

Matjaž Kramar, 2. d