Na svetu obstajamo različni ljudje. Vsakdo ima svoje interese, svoj značaj in svojo voljo. Nekateri so navidez mirni, a v sebi skrivajo jezo, bes in maščevanje. Nekateri se delajo "nore", ampak sploh niso, spet drugi pa se delajo korenjake, čeprav v resnici to niso.
Nina pa ni bila nič od naštetega. Vedno je bila nasmejana, rada se je družila in pogovarjala z drugimi. Ampak sama pri sebi ni imela vse razčiščeno, saj ni razumela, kaj so ji govorili drugi. Bila je nekako umsko zaostala, čeprav navidez ni delovala tako. Vsakemu je privoščila srečo, dokler ni spoznala svojega fanta Zorana. Le-ta se je z njo le poigraval, saj ji je hotel vrniti, kar je storila njegovemu kolegu. Namreč prevarala ga je, čeprav je bil on zelo zaljubljen vanjo. Nino so sprejemali kot navadno dekle, saj ni razumela nekaterih stvari, drugače pa je delovala normalno. Vendar pa se je po poigravanju Zorana z njo začela spreminjati. Postala je tiha, mirna in žalostna. V sebi pa ni razumela ničesar več. Ljudje so se je začeli počasi bati, saj je začela govoriti sama s sabo. A govorila je z navideznim prijateljem, ki ji je govoril, kaj naj počne. Nejc, fant, ki se je rad norčeval iz ljudi oz. se delal "norega", se je začel iz nje norčevati. Tudi on se je začel pogovarjati s sabo. Ljudje okoli njiju so videli, da se Nejc le šali, za Nino pa niso vedeli, kaj se njo dogaja. Začeli so se je izogibati in jo ignorirati. Sredi vasi je včasih kar obstala in začela kričati. Ponoči se je plazila okoli po vasi, prižigala luči na terasah, drugih hip, zvonila po hišah ter lomila veje z dreves. Vaščani sprva niso vedeli, kdo to počne, zato so ponoči spali v strahu. Nato pa so ugotovili, da to počne Nina s svojim navideznim prijateljem. Stanje se je za nekaj časa umirilo, zato so se ljudje nehali bati. Mislili so, da je prišla k sebi, saj je zopet postala veselo dekle, ki se je rado pogovarjalo z drugimi. Nihče se je več ni bal. Neke noči pa je spet začela hoditi po vasi in to z baklo. Požgala je gozdove okoli vasi in zanetila ogenj v vasi, ter sama stopila vanj in zgorela. Požari so ponehali in našli so Ninino truplo sredi vasi.
Vaščani so spoznali, da bi morali pomagati Nini, ko je bil čas za to. Mislili so, da se je stanje uredilo, ampak ona sama v sebi in pri sebi ni nič uredila. Od tedaj naprej so se bali vsakogar, ki je navzven kazal, da je z njim vse v redu, v sebi pa ni imel vsega razčiščenega. Ne bojijo se ljudi, ki kažejo, kakšni "norci" so, saj le-ti to niso, prav tako pa se ne bojijo tudi tistih, ki se imajo za "frajerje", pa to niso. Ob temo dogodku pa so se ljudje spomnili na besede modreca: V človeku se ne bojim opice, niti tigra, bojim se osla.

Maja Feher