Življenje je lahko pravljica.
(Predstavitev filma Velika riba)

V svetu, v katerem živimo, dan za dnem poslušamo grozne stvari. Ko vklopimo televizor, se nam pred očmi pojavijo hude nesreče, ropanja ali pa politične krize. Ko prelistamo svoj sobotni časopis, se lahko na vsaki drugi strani srečamo z denarnimi krizami, recesijo, izgubljanjem služb in tako dalje. Spoznamo, da nas naš strog sistem, v katerem živimo tako imenovano "demokracijo", ovira, degradira, poneumlja in manipulira ter. Kljub temu menim, da je lahko naše življenje pravljica, saj je to odvisno le od nas. Sami si ustvarjamo svoje življenje. Zakaj si torej ne bi ustvarili pravljičnega življenja? Kdo nas pri tem ovira? Potrebujemo le malo upanja in obilo domišljije in ljubezni, kar pa nam je mogoče prav ta sistem ukradel.
Prav to svojstveno domišljijo in ljubezen sem se srečala v filmu priznanega režiserja Tima Burtona. Film Big Fish oziroma Velika riba me je resnično ganil in očaral. Govori o Edwardu Bloomu, ki ga igra Albert Finney. Edward je vedno pripovedoval napihnjene zgodbe o svojem življenju. Nato se je z 18 leti v želji za čudežnimi doživetji podal na zanimivo popotovanje, ki ga je iz rodnega mesteca v Alabami poneslo po svetu in nazadnje spet pripeljalo domov. Njegove mitične pripovedke so prepletene z zabavnimi, neverjetnimi pripetljaji. Pripoveduje nam o čarovnici, katera ima tako oko, da lahko v njej vidiš, kako boš umrl. Predstavi nam tudi svojega prijatelja velikana. Pripoveduje o svojih vojaških podvigih in o tem, kako je našel svojo pravo ljubezen. S svojimi neverjetnimi zgodbicami Edward očara vsakogar, razen odtujenega sina Willa (Billy Crudup). Oče in sin se na koncu, ko je že Edwardu od življenja ostalo le nekaj dni, spet zbližata. Will spozna, da so bile zgodbice nekako vse resnične, le da jih je oče malo "polepšal" in s tem naredil svoje življenje zanimivejše, svoje zgodbice pa večne. Film pa ne govori le o odnosu med očetom in sinom, temveč o življenju samem, ki ga moramo uživati s polno paro, pri tem pa moramo vedno upoštevati svoja čustva in jim slediti.
Edwardove zgodbe imajo moč, da te naučijo živeti polnejše življenje in imeti večje, drznejše sanje. Vsaka zgodba oziroma kar pravljica nosi svoj pomen, v filmu najdemo tudi veliko čudovitih misli in prispodob. Edward se ne boji velikana, ki ga ima celotno mesto za pošast. Hoče mu pomagati. Vendar je velikan zafrustriran, saj zaradi svoje velikosti ni zaželen in ne more uspeti. Edward mu tedaj reče: " Si že kdaj pomislil, da nisi ti prevelik, ampak da je to mesto premalo zate?". Po tem se velikan odloči oditi in kmalu dobi priložnost v nekem cirkusu, kjer postane zelo uspešen in končno lahko uresniči svoje sanje. V tem cirkusu se Edward sreča z ljubeznijo svojih sanj, ki ji hoče osvojiti srce in se je zanjo pripravljen boriti. Je človek, ki se poda na svojo pot v življenju z večjim zanosom in užitkom, kot si drzne večina od nas. Je prava velika riba v morju. Tudi sam se primerja z ribo in pri tem doda: "So nekatere ribe, ki jih ne moreš ujeti. Ne zaradi tega, ker so hitrejše ali pa močnejše od ostalih, ampak zato, ker so nekaj edinstvenega."
Iz fantazije se na koncu zgodba spet povrne v realnost. Pri tem pa nas znova in znova opogumlja na številne zadeve, ki jih ponavadi pozabljamo. Največja izmed teh so naše sanje in ustvarjanje lastnega življenja, kot si ga želimo. Film nas spominja na to, da lahko klub vsemu vseeno srečno živimo. Treba je le verjeti. Čudeži se dogajajo in življenje je lahko pravljica.

Laura Bogdan