Dan Brown: Izgubljeni simbol

Podatki o knjigi:
Knjiga je izšla leta 2009, prevedena je v 41 jezikov (tudi v slovenščino), do sedaj so prodali 5 milijonov izvodov, hkrati pa je izšla v tiskani in elektronski obliki. Žanrsko je zgodovinsko politični triler, ki ga je napisal doslej že zelo znan avtor Dan Brown.

Kratka vsebina:
Zgodba se odvije v 12 urah v Washingtonu. V knjigi spet srečamo Roberta Langdona, ki na povabilo svojega nekdanjega mentorja Petra Solomona, uglednega prostozidarja in enega najbogatejših ljudi, prispe v Washington, da bi predaval v poslopju Kapitola. Seveda je že samo povabilo nenavadno, saj ga ob treh zjutraj pokliče neznanec v imenu Petra Solomona. Vendar, ko prispe, ga tam pričaka prazna dvorana, z le nekaj obiskovalci. Langdon nato posumi, da je nekaj zelo narobe, saj kmalu zasliši krik iz sosednje sobe, kjer zagleda del odrezane roke Petra Solomona z vtetoviranimi simboli, ki nakazujejo na starodavne misterije. V istem trenutku ga pokliče ta isti neznanec, ki mu pove, da jih mora razvozlati, če želi rešiti življenje mentorju. V zgodbo se vplete tudi CIA z razlogom, da gre za državno varnost, kar se na koncu izkaže za resnično. Skozi knjigo se razkrivajo še skrivnosti družine Solomon in tako se Langdon znajde v vrtincu spletk, ki jim ni videti konca.
Zgodba se zaključi s spoznanjem, da so največje skrivnosti pravzaprav vsem na očeh in vodijo k eni sami neverjetni resnici.

Moje mnenje:
Po mojem mnenju je knjiga ena (naj)boljših pisatelja Dana Browna (takoj za Da Vincijevo šifro). Napisana je dobro in premišljeno.
Vanjo se zlahka vživiš, je zelo realna, brez kakršnih koli pretiravanj in fantastičnih elementov. Je pa res, da je morda precej opazen ameriški pogled na vero (pretiravanje, rahel fanatizem, upanje v svetovno in večno dobro) ter hollywoodsko obnašanje CIE in drugih organov, ki občasno delujejo kar malo moteče in to v stilu:
češ, saj pa nič ne vemo, čeprav vemo vse, v resnici pa nihče nima pojma (človek ima občutek, da je profesor Robert Langdon rahlo fanatičen profesor, mahnjen na cerkvene misterije, edini in najbolj pameten človek, vsi okoli njega pa so "šalabajzerji"). Dobro je, da je podkrepljena z resničnimi trditvami (vsaj ko govori o prostozidarjih in starodavnih misterijih), celo malo bolj kot Da Vincijeva šifra.
Konec je presenetljiv, kar je dobro, le občasno se pojavijo neke vrste luknje v zgodbi, in sicer takrat, ko pisatelju zmanjka tehtnega gradiva za nadaljevanje (proti koncu zgodbe preskakuje dogodke). To sicer ni preveč opazno, je pa malce moteče. Edino, kar bi še dodal, je premalo akcije, vsaj za moj okus. Drugače pa bi knjigo priporočal vsem, saj ni pretežka, predvsem zaradi splošnega duhovnega pogleda na življenje.