VSE MINEVA

Spet zima mineva,
sneg spet izginja,
z njim ljubezen se ukinja.
Nisem več prepričan vase,
ker upanje me ubija.

Čakam na klic,
tih, miren glas me pozdravi,
a na žalost pravi,
da konec je med nama.

Takrat svet se ti podre,
vse narobe gre,
vse zasovražiš,
vse kar naenkrat užališ.

Kaj naj si mislim?
Ljubezen?
Žalost?
Veselje?
Ne, tista prava beseda je trpljenje.

Vse narobe se ti postavi,
rad odšel bi v miru,
ampak ostajam z vami,
kakor je ostal cezar med Rimljani,
ampak ni dolgo trajalo,
ker vsi so ga izdali.

Odšel bom gor, kjer piše številka deset,
pa z glavo dol v obcestno pot,
takrat tišina bo nastala, a slišal se bo samo jok in stok.

Uroš Gelt, 1. d