TIHI UPOR

Vse po tihem se spreminja,
ljubezen, potrpežljivost, dobrota in dobra volja izginja,
že vsak predmet na sovraštvo spominja.

Vse je potihnilo.
Vem, da nekaj se dogaja,
sredi zelenega ravnega kraja,
nekaj nastaja.

Gospodarji polja,
letijo preko neba,
tja, kjer se vse začne in konča,
kožo trgali bodo z mesa.

Vsi so se zbrali,
skupaj obljubili, da se ne bodo nikoli predali.
Že dolgo so čakali,
Vedo, da ˝tisti˝ na oblasti, ne bodo dolgo ostali.

Ljudstvo se vzdiguje,
jeza se stopnjuje.
cilj bližje prihaja,
leva, desna, leva, desna - nobena noga se ne ustavlja,
z baklami v roki so se napodili do najbližjega gospodarja.

Iz vseh smeri neba,
se zgrinjajo ljudstva polja,
v eno točko ravninskega vesolja.

Zdaj udarili so z močjo velikana,
pomrli bodo tisti, ki so pred njimi,
ni važno resni, dobri, slabi, fini, vse bodo ugonobili.

Na ljudskem polju se dogaja,
preobrat nastaja,
ljudska vojska vstaja,
brez kakršnega koli opozorila duše osvaja.

S srpi in kladivi nastaja
revolucijska vstaja,
brez kakršnega koli straha,
kajti vsi bomo prišli do žare in v njej črnega praha.

Zdaj po vsem svetu upori so nastali,
vsi prepričujejo k ljudski vstaji,
za vladarje prepozno, ker jih ni več med nami.

Uroš Gelt, 1. d