Iz vseh teh revnih držav,
ki v svoji deželi ne morejo preživeti, se ljudje še z zadnjimi prihranki odpravijo
proti meji med propadom in uspehom. In ta pot je lahko dolga
Med njimi je tudi
mlada Sayra. S svojim očetom in stricem je zapustila svoj rodni Honduras. Do
svojih sorodnikov v New Jerseyu jih loči le še dolga pot z vlakom po Mehiki.
Vendar to ne bo udobna pot v kupeju ali ob baru. Ne. Pot dolga nekaj tednov
bo preživeta na strehi vlaka ob večnem strahu, da boš nekje na cilju ustavljen
od mehiške imigracijske službe. Takrat pa sledi deportacija, za še en povratek
pa enostavno ne bo več denarja.
Ob tej odisejadi družine imamo še eno drugo zgodbo. Ta zgodba nam predstavi
Willia oziroma
Casper, kot ga vsi kličejo v njegovem gangu. Dolgoletna zaobljuba in pripravljenost
za svoje brate storiti prav vse, se spremeni, ko vodja ganga ubije Casperjevo
dekle. Casper se maščuje, s tem pa je podpisal tudi svojo smrtno obsodbo. Prav
na vlaku pa se združita obe usodi danih zgodb
Američan Cary Fukunaga je za ta svoj prvenec na predlanskem Sundance festivalu
dobil nagrado za najboljšo režijo. Zasluženo. Odlično je vodil kamero skozi
obe zgodbi ter nam prikazal tisto zgodbo, katere skoraj nikoli ne vidimo. Mi
poznamo le tisto - ko "Meksikanec" spleza preko ograje ali preplava
reko do ZDA. Kako pa se pride do te točke, za to smo bili vedno "prikrajšani".
Uroš Gelt, 1. d