V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna. Tema je bila nad globinami, in duh božji je vel nad vodami.
Bog je rekel: "Bodi svetloba!" In bila je svetloba. Bog je videl, da je svetloba dobra. Bog je torej ločil svetlobo od teme. In Bog je imenoval svetlobo dan in temo je imenoval noč. In bil je večer in bilo je jutro, prvi dan. /in v naslednjih dneh je ustvaril še veliko drugega…/
Tako sta bila dovršena nebo in zemlja in vsa njuna vojska. Bog je dokončal sedmi dan svoje delo, ki ga je naredil; sedmi dan pa počival po vsem svojem delu, ki ga je naredil. Nato pa se je spomnil …

… da mora še ustvariti nekoga po svoji podobi in da bo ta človek vladal svetu.
Ker bi samo en človek bil premalo za vladanje celemu svetu, je ustvaril še pripadnico nežnejšega spola, da bo lahko človek imel čim več nasledstva. Čas je tekel in ker je Bogu bilo dolgčas je ustvaril bitja, ki so bila zelena, imela so čudna ušesa in bila so majhna. Ker je bil Bog zaspan, ko je ustvarjal ta bitja, ni bil pazljiv in jih je po pomoti še naredil izredno pametna in lahko so spreminjala obliko. Pozneje, čez nekaj let, ko so ta bitja ugotovila, da niso sama na planetu, so se hotela znebiti človeka, še prej pa se z njim malo pozabavati. Ker so bila zelo pametna in so ugotovila vse poteze stvaritelja - Boga - so se dogovorila, da se bo eno spremenilo v kačo in skrilo na drevo, katero je Bog prepovedal človeku.
Ko se je enkrat Eva, mati Adamovih otrok, sprehajala po vrtu, jo je poklicala kača. Kača jo je dolgo prepričevala, naj je s tistega drevesa, saj Bog tako ali tako ni pozoren na to, kdo je z prepovedanega drevesa. Bog pa je vse jasno videl, ni pa vedel, kdo je kača in kaj je njen namen. Bog je izgnal Adama in Evo z otroci prav tako, kot so si to zamislila ta zelena bitja. Pozneje so se bitja naselila v vrtu in se znebila Boga. Ker so se hotela poskusiti v vlogi Boga, so vnaprej spisale knjigo, po kateri naj bi si jemali vzgled vsi ljudje in kateri naj bi verjeli.
Človek se je ves jezen naselil na drugem koncu Sveta in imel veliko nasledstva, čez nekaj stoletij, tisočletij si je izmislil razne jezike, pisave, kulture, to kar so zelena bitja znala že po nekaj dneh. Ker je človek postajal preveč pameten, so bitja naredila plan, da bi se eden od njih spremenil v človeka in bi se šel ukane, za katere bi človek verjel, da so čudeži. To bitje so ljudje ujeli, ker se je preveč vživel v to vlogo. Ko je bitje umiralo, se je spremenilo nazaj v svojo obliko, zeleno, čudno, za človeka neznano. To bitje je človek poimenoval vesoljec. Bitja so se dogovorila, da se bo en spremenil v človeka za katerega so mislili da so ga ubili. Ta bitja so naredili iz razloga, da bi ljudje postali bolj verni. To se ni zgodilo takoj, ampak čez nekaj let, ko je nek cesar priznal vero v ''Boga''. Med tem so se vesoljci sprli med sabo ter se združili v več plemen. Nekateri so hoteli dobro človeku, nekateri slabo in tako so vsi delali, kar se jim je zahotelo. Nekateri so si celo izmislili nove vere, v katere so prepričali ljudi. Pozneje, ko so ljudje spoznali potegavščino, jim je bilo čisto jasno, da če hočejo preživeti, morajo poloviti ter pobiti vse vesoljce.
Zaradi spora med ljudmi, je nastala velika vojna, v kateri so umrli vsi ljudje. Pozneje so se razvila nova bitja in naredil se je ''nov Svet''.

Tadej Žalik