"Strah je od znotraj votel, okoli ga pa nič ni."

Strah je nekaj, kar je znotraj votlo, okrog pa ga nič ni. Pri tem pa je najbolj zastrahujoče to, da ga ne poznamo dovolj dobro, da bi se mu zoperstavili. Strah je reč, ki se ji redko kdo postavi po robu, saj se vsak boji razočaranja, ki bi ga ob tem doživel.
Kako bi definirali strah? Nekdo bi rekel, da je to naš zvesti spremljevalec, ki nas nikoli ne zapusti. Spet drugi bi rekli, da slabi naše duševno stanje zaradi pričakovanja nečesa hudega.
Česa se ljudje bojimo? Lahko rečemo, da je strah razdeljen v več kategorij? Da se otroci, mladostniki in odrasli bojimo različnih stvari?
Otroci se pretežno bojijo noči, izgube bližnjih, pošasti, ki jih vidijo v risankah in še bi lahko naštevali.
Mladostniki se bojijo nastopov pred javnostjo, razočaranj, zavrnitve, neuspeha v šoli ali družbi. Velikokrat prav zaradi tega ne pokažejo svoje prave identitete in se skrivajo za nekakšno masko. Kar pa nikakor ni dobro, saj se celo življenje ne moreš skrivati pod krinko. Torej čim prej se soočiš sam s sabo, tem hitreje te bodo ostali sprejeli takšnega, kakršen si. Če se ozreš okoli sebe, lahko opaziš veliko različnih osebnosti. Nekateri so sramežljivi ter vase zaprti ljudje, drugi izžarevajo veliko samozavesti ter poguma. Pa vendar za katere lahko rečemo, da se bolje soočajo s strahom? Ali hočejo tisti, ki radi izstopajo, s svojo odprtostjo prikriti svoje strahove? Še večja uganka pa ostajajo vase zaprti ljudje, ki stvari skrivajo v sebi in jih zaupajo le malo komu. Velikokrat se vprašam, na kakšen način se odločajo, komu bodo zaupali in komu ne. Ko človek doživi veliko izdaj, težko zaupa. Izdaja pa je zelo obširen pojem. Lahko jo razumeš tako, da ti je oseba, ki te je izdala, hotela pomagati. Lahko pa tudi tako, da ti je želela škodovati. Pa vendar, ko doživiš izdajo, ti je pri srcu hudo, ko pa jo doživiš že drugič, pa ti je že veliko lažje. Včasih je bolje, da nekomu odkrito poveš, kaj misliš, saj samo tako lahko pričakuješ, da bodo tudi drugi s teboj odkriti. Čeprav je res, da ko ne poznamo resnice, manj boli, pa vendar je bolje vedeti resnico, kot pa živeti med oblaki.
Tudi odrasli imajo svoje strahove, velikokrat jih imajo več kot otroci ali mladostniki. Kako to? Samo pomislimo, če ti strahu iz otroštva ne uspe premagati, te bo spremljal tudi v mladosti. In počasi se bo v tebi kopičilo vedno več na novo nastalih strahov in naenkrat boš opazil, da te je strah tudi samega sebe. Zato se moramo strahu čim prej postaviti po robu in ga premagati.
Kako strah premagati? Da bi strah premagali, si ga moramo najprej priznati in ga ozavestiti v sebi. Ker je postal neločljiv del osebnosti, se marsikatere njegove oblike pogosto sploh ne zavedamo. Strah lahko premagamo z veliko voljo, včasih pa do rezultata pripomore tudi ljubezen. Kako? Kadar vemo, da je ljubljena oseba v težavah, ji lahko pomagamo tako, da premagamo svoje strahove. Največkrat zato, ker se bojimo, da bi to osebo izgubili. Strah pred izgubo pa je verjetno najbolj intenziven strah med vsemi.
Vzrok strahu je nevednost, zato pa čim prej novim izkušnjam naproti, da čim hitreje spoznamo nove stvari in se znebimo tega neprijetnega čustva. Da se znebimo STRAHU.

Patricija Horvat, 1. b