Podatki o knjigi

Avtor: Mende Nazer, Damien Lewis
Polni naslov: Sužnja - Resnična zgodba o izgubljenem otroštvu in boju za preživetje

Knjiga je resnična zgodba sudanske deklice iz Nubskega hribovja. Začne s pripovedovanjem o njenem lepem otroštvu, toplem in ljubeznivem odnosu z družino ter s celotnim plemenom Nub. Pri približno njenem 12. letu starosti se ta idila poruši, saj vas napadejo Arabci, ugrabijo ženske in otroke ter surovo pomorijo in požgejo moške. Deklice kasneje po vseh krutostih prodajo za sužnje, ženske za prostitutke, fante pa za kravje pastirje. Tudi Mende je postala ena izmed hišnih suženj, v knjigi pa zelo podrobno opisuje svoje življenje v vseh suženjskih letih. Branje je velikokrat kruto in neprijetno, sploh za (nas), ki se štejemo med bolj razvito družbo, ki si stvari, katere je preživela Mende, sploh ne moremo predstavljati. Še posebej pa knjiga preseneti v tem, ko predstavi suženjstvo tudi v zelo sodobnih družbah, za katere si nikoli ne bi mislili, da takšne stvari lahko še obstajajo. Ob koncu nam knjiga razkrije, kako se Mende spopade s suženjstvom v upanju, da bo še kdaj videla svojo družino in še kdaj zaživela normalno življenje.

Knjiga mi je bila zelo všeč in jo priporočam vsem, najbolj pa tistim, ki jih zanimajo resnične zgodbe.
Najbolj všeč mi je bilo, da sem se veliko naučila o kulturi Nub, njihovih običajih ...
Všeč mi je bil način, kako je Mende govorila o svoji družini. Res sem takoj dobila občutek, da ima svojo družino neizmerno rada. Najhujši del (razen tistega, v katerem opisuje, kako so z njo ravnali) je, ko opisuje, kako so jo obrezovali.
"Ženska me je posadila na leseno pručko in mi, kolikor je bilo mogoče, razkrečila noge. V goli zemlji pod mano je skopala jamico. Otrpnila sem od groze, ko je potegnila ven staro britvico in jo splaknila z vodo. Nato je brez besed počepnila med mojimi nogami. Čutila sem, kako me je prijela. Zakričala sem, da je kri ledenela v žilah: s hitrim zamahom z britvico mi je zarezala v meso. Jokala in brcala sem, poskušala sem se osvoboditi. Bolečina je bila hujša, kot sem si jo lahko kdajkoli predstavljala." ... "Kjer sem prej imela nožnico, je bila zdaj samo majhna odprtinica, tako velika kot konica mojega mezinca." (Postopek obrezovanja, kakor ga je doživljala Mende Nazer. )
Zelo me je pretresla izpoved deklice. Zasmilila se mi je, ko sem prebrala, kako so z njo ravnali, zasmilila se mi je, ko se je spominjala na svoje ljubeče družine, katero je imela zelo rada. Res, človek sploh ne more verjeti, kaj se dogaja v današnjem času. Kako lahko ljudje drug drugemu sploh kaj takega storijo? Imajo namesto srca kamen? Z njo so ravnali še slabše kot z živaljo. Bila je predmet posmehovanja, mučenja, izkoriščanja ...

Laura Kovač, 1. b