Pred kratkim mi je prijateljica predlagala, naj si ogledam film Božje mesto, saj ve, da imam rada temnopolte ljudi. Ker sem se dolgočasila, sem si film naložila ter si ga ogledala. Film je res odličen, glede na to, da so skoraj vsi otroci in najstniki prvič zaigrali pred kamerami, izjemno so prepričljivi, predvsem po zaslugi posebne delavnice oziroma tečaja igre, ki ga je filmska ekipa organizirala posebej za snemanje tega filma.

Originalni naslov: Cidade de Deus
Igrajo: Matheus Nachtergaele, Seu Jorge, Alexandre Rodrigues, Leandro Firmino da Hora
Režija: Fernando Meirelles
Scenarij: Braulio Mantovani

Producent: Andrea Barata Ribeiro, Mauricio Andrade Ramos
Žanr: kriminalna drama
Distributer: Creativa
Trajanje: 130 minut
Premiera: 20. marec 2003

Glavna oseba v filmu Božje mesto ni oseba, ampak kraj. Božje mesto je revna četrt v Riu de Janeiru, ki so jo zgradili v šestdesetih. Hiše v njej niso imele elektrike, ceste niso bile asfaltirane, skozi sosesko ni vozil niti en avtobus. Zaradi revščine je prišlo do vse pogostejših kraj in ropov in Božjega mesta so se začeli izogibati tudi razni dostavljalci, policija pa je v občasnih izgredih vanj vedno prihajala v velikem številu in do zob oborožena.
Kmalu so se v mestu na podlagi poznanstev ali sorodstvenih vezi začele organizirati kriminalne tolpe. Pogosto so se zapletale v oborožene obračune, še posebej v sedemdesetih, ko je mesto preplavila droga. Takrat je vsaka tolpa imela svoj teritorij, njihovi voditelji pa so neusmiljeno in krvoločno ubijali svoje nasprotnike in morebitne konkurente.

Zgodba filma je toliko bolj pretresljiva, ker so skoraj vsi glavni junaki stari manj kot dvajset let, nekateri obračuni, v katerih redno uporabljajo tudi strelno orožje, pa se odvijejo med mladimi, ki so še ne dolgo tega praznovali deseti rojstni dan.

Film, temelji na več kot 600 strani dolgem romanu Paula Linsa, ki ga je avtor napisal na osnovi resničnih oseb in dogodkov, saj je tudi sam živel v Božjem mestu.

Nekaj malega o glavnem igralcu:
Buscapé, reven temnopolti otrok, je prešibak in preplašen, da bi se podal v kriminal, vendar pa tudi prepameten, da bi se zadovoljil s premalo plačano službo. Odraste v izredno nevarnem okolju in odkrije, da resničnost lahko doživlja in opazuje kot poklicni fotograf. To je njegova odrešitev.

Buscapé ni pravi protagonist filma. On je tisti, zaradi katerega se zgodba odvija naprej. On je tisti, ki sprejema odločitve, ki določajo sosledje dogodkov....

Laura Kovač, 1.b