Kdaj?

Krvava luna v objemu smrti sije name,
duša ranjena zaradi njene lepote same.
A je samo lepota, ki razžira te rane,
ali pa so le-te same, iz čiste ljubezni dane?

Tesnoba se zvija, zadnje smisle prebija,
strah - sovraštvo proti njemu se razvija.
Vendar nič nimam proti njemu, rad ga mam,
toda svoje duše mu niti v peklu ne dam.

Kar preziraj me, saj ti kar dobro gre,
toda ne čudi se, če mi na koncu zavre.
Bom pojedel juho, ki sem si jo skuhal,
za razliko od tebe, se ne bom napuhu predal.

Čeprav ti samo dobro želim,
praviš, da sem takšen,
kot da sem sovražnik, hudobnež prašen.

Ne vem, kam to vodi,
upam le, da boš spoznala,
da si nekoga, ki te ima rad,
tako zaničevala.

Gregor Vrhunc