Facebook

Sam priznam, da imam računa na spletni socialni mrežo Facebook, ampak to je zgolj posledica radovednosti. Čeprav sem vedno bojkotiral to mrežo, ki je obsedla skoraj ves svet, je globoko v meni vedno obstajala nekakšna želja za spoznavanjem novega. Spoznati sem namreč želel, kaj je tisto, kar ljudi tako zanima, privlači Facebook je zame bil nekaj enigmatičnega in intrigantnega.
Zdaj se verjetno pojavi vprašanje ... Zakaj sem ga a-priori odbijal?
Tukaj so moji argumenti: Facebook, kot nekaj, kar je bilo narejeno z namenom, da ljudi poveže, oživi stara prijateljstva in ustvari nova, je zame predstavljalo ravno obratno. Ljudje, posebno v adolescenčni dobi, so zaradi vsega časa, ki so ga preživeli pred zaslonom, začeli dejansko IZGUBLJATI stike s pravimi zdajšnjimi prijatelji ...
Izgubljali so stik z realnostjo.
Ne smem zanemariti dejstva, da ljudje, včasih zaradi lastne negotovosti ali nepoznavanja samega sebe, na internetu postanejo druge osebe.
Internet jim nudi uteho in mesto, kjer se počutijo varne ... skrite za ekrani.
To se lahko razvije v strah in nesposobnost interakcije z ljudmi v resničnem življenju.
Sčasoma sem se odločil, da bom mu dal priložnost, predvsem zato, ker nisem nagnjen k zasvojenostim. Moram priznati, da sem zamujal veliko. Facebook nam, če poznamo meje,
lahko omogoči in olajša veliko stvari. Je odličen za informiranje in obveščanje. =)
Konec koncev ... Vse je dobro, če je le v mejah normalnega.

Gregor Vrhunc