Veliko družin živi podobno življenje kakor družina Klamus-Missia. Vendar pa v vsako navadno družinsko življenje ne vstopajo nenavadni tujci, kot sta Skobenski in Feliks v Hiengovem Čudežnem feliksu.
Leonid Jurjevič Skobenski, približno petdesetletni inteligenten svetovljan, ni bil h Kalmus-Missiovim niti povabljen niti ni imel pravega, dobrega razloga za življenje v njihovem domu. Kar pa ne velja za Feliksa Edvarda Kalmusa, nečaka gospoda Klamusa, ki ga je v dom strica in tete pripeljala smrt matere. Očeta ne pozna in edini sorodniki, ki jih je njegov odvetnik našel, so bili Kalmus-Missiovi.
Oba nenavadna in nenavadno razgledana, inteligenta sta bila razlog za dobre in slabe dogodke, prigode in občutke v domovanju štiričlanske družine.
Feliksov prihod povzroči v družini nemalo nemira. Štefanija, žena Feliksovega strica, je pred prihodom zelo razburjena, a zdi se, da ga v času bivanja pri njih do neke mere vzljubi, na trenutke pa ji je zoprn. Erna, starejša hči Kalmusa in Štefanije Kalmus-Missia in Feliksova sestrična, se njegovemu prihodu ne veseli, pravzaprav jo misel sili na bruhaje. Ko Feliks prispe, ji gre, prav tako kot njeni mlajši sestri Hedi, njegovo enciklopedično znanje na živce. Še večji odpor do njega kasneje v njej povzroči njegova zaljubljenost vanjo. Heda je na začetku do njega res zadržana, kasneje pa vidi v njem, za razliko od Erne, več kot le bratranca.
Do Skobenskega pa čuti popolnoma nasprotno. Ne mara tega Rusa, ki je v hišo najprej prišel na daljši obisk, kasneje pa se je naselil za stalno, kljub temu da je bil Štefanijin ljubimec ter da je Kalmus še živel. Kalmusa je to zelo bolelo. Čeprav je delu posvečal več pozornosti kakor ženi, jo je še vedno imel rad. Neumorno je delal, da bi družina še naprej živela dobro življenje, najbrž pa tudi zato, da bi pozabil na skrhan odnos z ženo. Naselitev tujca v hišo razdaljo med zakoncema samo še poveča.
Štefanija ne dovoli, da bi njen mož ljubimca na kakšen koli način žalil. Tako pokaže, da ji ta veliko pomeni. Po smrti mu celo popolnoma zaupa upravljanje družinskega premoženja, kar pa ni prav, saj on njihovo imetje prodaja v zameno za drage kamne.
Hčeri sta Skobenskega spoznali že preden je prišel v hišo. Erna je kljub močni navezanosti na očeta Skobenskega sprejela v hišo, česar za Hedo ne moremo reči. Kot že rečeno, ga ni marala niti, ko ga je spoznala, niti, ko se je vselil in tudi v času bivanja pri njih ne.
Prav tako ga nista marala Štefanijina bratranca, ki sta Štefaniji dala to jasno vedeti. Želela sta ji odpreti oči, da bi tudi sama videla kako Rus ravna z družinskim premoženjem.
Vendar lahko najdemo tudi dobro stran njegovega bivanja v graščini. To so bila zabave, ki jih je organiziral,in živahnost, ki jo je vnesel v ta prazen dom. K njim so začeli prihajati igralci in pevci z vseh vetrov, naučil jih je tudi kartati. Veliko se je posvečal predvsem Štefaniji, vendar je poskrbel tudi za dekleti. Glede na njegovo čudno naselitev, se ne zdi, da bi mu bilo kaj malo mar za Kalmusa, vendar pa se zdi, da ga po smrti Štefanijinega moža začne peči vest. Pravi, da se mu je Kalmus prikazal in to kar sredi belega dne. Zato naroči izdelavo Kalmusovega portreta, da bi s tem ohranili spomin nanj.
Menim, da je vpliv Skobenskega na družino večji, kot bi bilo prav, saj je bil človek, o katerem nihče, razen Feliksa, ni vedel veliko. Feliks kot drugi tujec v hiši je po mojem mnenju najbolj vplival na Hedo, ki je do njega gojila posebne občutke.
V hišo marsikoga sprejmemo na obisk. Verjetno kdaj pa kdaj tudi kakšnega Skobenskega ali Feliksa. Vendar ali bi ju sprejela za družinska člana? Če bi moja mama imela ljubimca in bi vedela za to, tega ne bi sprejela, kaj šele, da bi njega samega sprejela v hišo. In nisem prepričana, da bi lahko le gledala, kako mu mati dovoljuje upravljanje z našim premoženjem in življenjem, čeprav dvomim, da bi sama lahko kaj spremenila. Morda je Skobenski hotel dobro družini Kalmus-Missia, ampak od kod si je vzel pravico, da poseže v njihova življenja?
Prav zaradi tega mi je bolj všeč Feliks, ki je res tako kot Skobenski tudi sam posebnež, vendar se v družino ne vrine, ampak ga v selitev prisili usoda, saj je postal sirota. Najbrž bi ga sprejela iz tega razloga in ne zato, ker bi mi njegova osebnost popolnoma ustrezala. Všeč mi je, da ima veliko znanja, vendar ne tudi način na katerega ga kaže. Ustrezalo pa mi ne bi niti to, da bi se moj najbližji krvni bratranec zaljubil vame ali v mojo sestro, ker se mi to zdi odvratno.
Tako sem prišla do zaključka, da ne bi nobenega sprejela z veseljem, če pa bi že morala izbirati med njima pa bi raje izbrala Feliksa, saj je moje mnenje sledeče. Raje zaljubljen bratranec, kakor mamin ljubimec.

Nika Koncut