Romeo in Julija -
najslavnejša ljubezenska zgodba vseh časov. Avtor vsem dobro znane tragedije
je William Shakespeare, vsekakor eden najpomembnejših dramatikov v svetovni
literaturi.
Danes ni osebe, ki ne bi poznala zgodbe zaljubljencev iz Verone, ki sta
prihajala iz dveh na smrt sprtih družin. Zaljubila sta se na prvi pogled
in šele kasneje izvedela, kdo sploh sta. Na skrivaj sta se poročila, a
seveda je nekaj moralo zmotiti njuno srečo - Romeo je med spopadom ubil
Julijinega bratranca, zaradi česar so ga izgnali iz mesta. Julijini starši
so vztrajali, da naj se ljuba hči takoj poroči s plemičem Parisom, a je
zaljubljena gospodična našla rešitev. Priskrbela si je pijačo, ki je povzročila
navidezno smrt, Romeu pa naj bi sporočili, da naj pride po njo, ko se
zbudi. Vendar sporočilo nikoli ni dospelo do Romea. Namesto tega je slišal,
da je njegova ljubljena umrla. Priskrbel si je strup in ga poleg Julijinega
"trupla" popil. Ko se je dekle zbudilo, je našlo moža mrtvega
in se zabodlo z njegovim bodalom. Montegi in Capuleti so se šele takrat
zavedli, kaj so povzročili, in se - mogoče "malenkost" prepozno
- spravili. Kljub pomirljivemu koncu pa je zgodba še zmeraj tragična.
Poleg vsega že naštetega je zgodba, napisana v obdobju renesanse, verjetno
ena izmed najpogosteje uprizorjenih - tako na filmskem platnu kot na gledaliških
deskah. Eno izmed uprizoritev sem si ogledala prav minuli konec tedna.
V gledališču v madžarskem Kaposváru so nam predstavili moderno verzijo
tragedije, ki pa se je precej razlikovala od drugih izvedb. Režiser je
predstavo namreč ves čas ustavljal in komentiral zadevo, komuniciral z
gledalci, razlagal, kakšna mora biti osvetlitev in kakšna glasba pa tudi
vpletal gledalce same v predstavo. Tudi igralci niso imeli le tistega
prvotnega besedila, ampak so določene prizore odigrali komično ter tu
in tam dodali kakšno zabavno pripombo. Vsekakor zanimiva verzija.
Sem pa med gledanjem predstave opazila še nekaj stvari, ki jih prej nisem.
Bolj sem bila pozorna na Julijo in odkrila nekaj vzporednic med njo in
gospodično Marijano iz Molierovega Tartuffa (ki smo ga letos imeli na
maturi - o, ja, še vedno sem pod vplivom eseja ;). Obe dekleti imata strogega
očeta, ki jima ukaže, da se morata poročiti z moškim, ki ga ne ljubita.
Razlika je v tem, da je Julija že poročena (česar njeni starši sicer ne
vedo), Marijana pa z Valerjem le zaročena. Poleg tega sta tudi reakciji
deklet na očetovo odločitev precej različni - Marijana, ki je pridna in
poslušna hči, se očetu ne upa upreti, zato ga je sprva (sicer popolnoma
potrta) pripravljena ubogati, medtem ko se Julija takoj upre, vendar zaman.
Oče ji namreč nazorno pove, da ne bo več njegova hči, če ga ne bo poslušala.
Zato pa skuje načrt, kako bi se izognila poroki in pristala skupaj s svojim
ljubljenim. Razlikujeta pa se tudi usodi obeh deklet - Marijani se ni
treba poročiti s Tartuffom, tako ostane skupaj z Valerjem, Julija pa po
nesrečnem naključju umre.
Romeo in Julija - zgodba, ki prikazuje idealno in večno ljubezen, ki skuša
preživeti v svetu sovraštva. Naj zaključim z eno bolj znanih replik:
Stoj - kakšna luč
priseva tamle v oknu?
To je svit vzhoda, Julija je sonce!
Vzidi sonce, ubij zavistno luno,
bolno in bledo, ker se žre, da si
ti, njena dekla, daleč lepša od nje.
/
/
Saša Adorjan