Matura ... Še vedno se dobro spomnim, kako je bilo, ko smo pred štirimi leti prestrašeni in polni pričakovanj prvič prestopili prag srednje šole. Večinoma smo se poznali med seboj, a nismo prav dobro vedeli, kaj točno lahko pričakujemo. Zanimalo nas je, kakšni so novi sošolci in kakšni novi profesorji. Na nek način me je bilo strah, saj smo iz nam dobro znane osnovne šole prišli v srednjo šolo, kjer naj bi vse bilo precej težje kot do takrat. No, od tistega prvega septembra so minila že skoraj štiri leta. In to z neverjetno hitrostjo. Smo tik pred maturo, to pomembno točko našega življenja, pred katero so nas svarili že v prvem letniku. Marsikoga od nas strese že samo, ko pomislimo na to, kaj v bistvu pomeni matura. Je dogodek, ki lahko odločilno vpliva na naše nadaljnje življenje. Vemo, da se je treba precej potruditi, saj jih veliko mogoče ne bo sprejetih na želeno fakulteto in to le zato, ker so imeli slab dan ali pa, ker jim kateri od predmetov enostavno ne leži. Razumljivo je, da nas želijo čim bolje pripraviti na življenje, nas čim več naučiti in poglobiti naše znanje pri določenih predmetih. A vse skupaj lahko izpade precej krivično. Nekdo namreč mogoče želi študirati kaj čisto tretjega, kjer ne bo nikoli potreboval matematike ali česa podobnega, v bistvu pa prav zaradi tega, ker so ti predmeti vplivali na njegov slabši uspeh pri maturi, tja ne bo sprejet. Mogoče je v tem prednost sprejemnih izpitov na nekaterih fakultetah, saj te tam vsaj preizkusijo v tistih stvareh, ki so za tisti študij pomembne. Matura Ja, zadnje leto res poslušamo le o tem. Profesorji nas spodbujajo k učenju in nas prepričujejo, da je vse skupaj težko, medtem ko nas bivši maturanti mirijo, da ni niti približno tako hudo, kot trdijo v šoli. Verjetno imajo vsi po svoje prav, moram pa priznati, da smo vsaj do zdaj verjetno bolj poslušali tiste nekaj let starejše od nas in se tolažili z mislijo, da nam bo uspelo. A zdaj postaja vse bolj in bolj napeto. Matura je tik pred vrati. Esej smo napisali, naslednji teden pa gre zares. In večina nas še zmeraj nima takega znanja, kot bi ga potrebovali. Naslednji tedni bodo vsekakor naporni. Ocene imamo že večinoma zaključene, tako da se zdaj posvečamo maturitetnim predmetom. Moram priznati, da sta vsaj meni zadnja dva meseca bila precej naporna. Ves čas kontrolne naloge, spraševanja, ob popoldnevih marsikdaj priprave in ponavljanja za maturo. Marsikdo izmed nas ima šolo že praktično za drugi dom, saj tam preživimo res dosti časa. V šoli je večinoma govora o zaključku šolskega leta, a bodo to temo kmalu zamenjali pogovori o maturi. Ko sem na začetku letošnjega šolskega leta premišljevala o maturi, sem se tolažila z mislijo, da to itak ni tako hudo in da se bo vse dobro izšlo. Sčasoma pa sem ugotavljala, da kljub vsemu ni tako enostavno. Učiti se je vsekakor treba ogromno - če želimo dobre rezultate, kar je najbrž cilj vseh. Sicer pa Matura je res pomembna, ni pa treba delati panike. ;) Minula štiri leta nam tako ali tako ne bodo ostala v spominu zaradi učenja, temveč zaradi sošolcev in raznoraznih izletov ter doživetij. V bistvu mi je res žal, da se poslavljamo. Čeprav je na trenutke bilo naporno, čeprav smo se prepirali, smo se navadili drug na drugega in se vzljubili. Vem, da bom prav vse pogrešala. Nikoli ne bom pozabila izletov v Bovec, Budimpešto, na Krf, razrednih "fešt", maturantskega plesa in ostalih trenutkov s sošolci. Bili smo vsekakor dober razred, mešanica popolnoma različnih ljudi. Med marsikom so se stkale močne prijateljske vezi ali pa celo še kaj več. A se z veseljem ne bom spominjala le sošolcev, temveč tudi profesorjev in profesoric. Čeprav se velikokrat nismo strinjali v določenih stvareh, so nam stali ob strani in nas spodbujali. Upam, da bomo tudi mi njim ostali v čim lepšem spominu. Minula štiri leta so bila vsekakor nepozabna. Saša Adorjan