Letos nas je profesorica slovenš?ine popeljala v svet romantike, realizma, naturalizma, "fin de siecla", ampak eno izmed del se mi je globoko vtisnilo v spomin, in sicer Ibsnova drama Nora. Napisal jo je leta 1879. V njej je na svojevrsten način upodobil glavni lik Nore kot tedanje ženske v podrejenem položaju, predvsem pa je hotel prikazati takratne razmere v družini in družbi nasploh. Drama je tezna ali problemska, saj Ibsen v njej močno izpostavi problem, ki je problem osebne rasti posameznika za uspeešno ustvarjanje in ohranjanje družine. Drama je pisana realistično, saj kritično obravnava sodobne družbene probleme, kot so: zlaganost družinske sreče ter propadanje zakona. V drami je tudi nekaj motivov naturalizma in simbolizma, ko izvemo za Rankovo dedno bolezen in za njene vzroke preko simbolov. Da bi dramo lažje interpretirali, je dobro, da poznamo razmere takratne družbe, predvsem pa položaj žensk. Kajti ženske so v tistem času bile kot nekakšne lutke v rokah moških in družbe same, kar nam izda že naslov - HIŠA LUTK. Med branjem knjige lahko zasledimo Norin razvoj, željo po odraslosti in spremembo njenega pogleda na svet. Že Flauberjeva Ema Bovary in Tolstojeva Anna Karenina sta kazali prvine "napredne" ženske. Vendar sta obe končali tragično, kar pa je bila posledica želje po izstopu iz "okvira" življenja, ki ga je narekovala takratna družba. Nora je tako prva ženska v svetovni književnosti, ki se je upala soočiti in upreti ozkosti življenja in manipuliranja žensk tistega časa. Nora se kaže predvsem kot naivna ženska, ki v dejanju ljubezni zagreši dejanje ponarejanja v očeh družbe. Ne more razumeti zakonov, ki si zatiskajo oči pred dejstvom, da je naredila svoj prekršek v znamenju ljubezni do moža. Krogstad pa se nasprotno prav dobro zaveda velikosti Norinega prekrška in kako dober bi lahko bil, da ga izkoristi v namen izsiljevanja. Ne zanimajo ga okoliščine, v katerih je Nora naredila ta prekršek, temveč skrbi le za svoje dobro. Zaveda se, da bo moral uporabiti vsa sredstva, ki so mu na razpolago, da bo obdržal svojo službo v banki in si s tem odprl pot za naskakovanje višjih stopničk v družbi. Popolnoma je prepričan v svoj uspeh in vede se popolnoma obvladano. Nora do njega čuti poseben odpor, kar se kaže že ob njegovem prihodu, ko postane v trenutku zmedena in nejevoljna. To kaže, da je bil njun odnos zgolj na ravni pogajanja in izsiljevanja s Krogstadove strani. Odlomek pogovora med Noro in Krogstadom kot sprožilni moment drame in kot povod za zaplet nadaljnega dramskega dogajanja je eden izmed najpomembnejših v drami. Drama doseže vrh šele na koncu tretjega dejanja, ko se Nori razblinijo še tisti upi, da jo bo Helmer razumel, da je naredila vse iz ljubezni do njega. V nasprotju s tem jo on ponižuje, obtoži za goljufko in nesposobnico. Ko pa prebere pismo, v katerem Krogstad opusti misel na maščevanje, se Helmer začne obnašati, kot da se nič ni zgodilo. In tedaj Nora spozna, v kakšni zmoti je živela. Sprva je bila igračka svojega očeta in nato še moža. Sanja Sobočan, 2. a